Svetovni dan v opomin na pomembno vlogo knjig pri širjenju znanja

Ob današnjem odprtju 18. slovenskih dnevov knjige je Kongresni trg prevevalo manj slovesno vzdušje, kot bi bilo sicer pričakovati ob torkovem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic. Idejni vodja festivala Evald Flisar je za STA povedal, da bi si v zvezi s knjigami sicer želel povedati kaj pozitivnega, a ga žal preveva črnogledost: "Težko bi rekel karkoli, v čemer bi bilo vsaj malo upanja. Stvari so že sedaj katastrofalne, to lahko vidimo tudi po slabi udeležbi današnjega odprtja dnevov knjige."

Na vprašanje, kaj nas čaka v prihodnje, je dejal, da si na to človek sploh ne upa pomisliti. "Povsod je čedalje manj denarja za knjige. Manj je subvencij z državne strani, po drugi strani pa je vprašanje, če bo država sploh preživela. Ljudje nimajo denarja niti za osnovne stvari, kaj šele za knjige. Tako da se pravzaprav čudim, da nekateri kljub vsemu še vendarle kupujejo knjige. In to drage knjige, ker so slovenske knjige med najdražjimi v Evropi," je razmišljal pisatelj, pesnik, prevajalec, dramatik in urednik.

Flisar meni, da prihaja čas, ko bodo tudi poklicni pisatelji pisali bloge na internetu in se bodo na nek način izenačili z vsemi ostalimi blogerji. Brali bodo zgolj eden drugega ali pa bodo o tem, da so nekaj napisali, obveščali svoje prijatelje po Facebooku. "Knjigarne propadajo v Londonu, propadajo v ZDA, Amazon ima zdaj že opcijo 'natisni po naročilu', kar pomeni, da zaloge knjig ne obstajajo. Pride naročilo, pritisnejo tri gumbe, knjiga se natisne, zavije, se sama zlepi in pošlje naročnikom. Res ne vem, koliko ljudi se je pripravljenih sprijazniti s tem," je še dejal.

Generalna direktorica Unesca Irina Bokova pa je bila v poslanici ob letošnjem dnevu knjige in avtorskih pravic ponovno optimistična. Po njenih besedah dan ponuja možnost za razmislek o tem, kako bi skupaj učinkoviteje širili kulturo pisane besede, da bi vsi imeli dostop do nje, tudi s programi za opismenjevanje in s podporo založništvu, knjigarnam, knjižnicam in šolam. "Pri širjenju izobraževanja, znanosti, kulture in informacij so knjige povsod po svetu naše zaveznice," je opomnila.

Dodala je, da je dan tudi priložnost za razmislek o spremembah na knjižnem trgu. Pojavile so se e-knjige, ki nudijo nove možnosti za dostop do znanja po vsemu svetu in po nižjih cenah. Kljub vsemu pa Bokova meni, da so tiskane knjige še vedno "mogočna tehnologija", ki vztrajno kljubuje zobu časa. Dodala je, da so knjige, ne glede na format, najlepši izum za širjenje idej "preko meja prostora in časa".

Prav tako pa je svetovni dan knjige dan za predajo Unescovega naziva svetovne prestolnice knjige. Lani ga je nosil armenski Erevan, letos pa ga prevzema glavno mesto Tajske Bangkok. Kot je pojasnila Bokova, mu je ta čast pripadla kot podpora programu za promocijo branja med mladimi in socialno ogroženimi posamezniki, ki ga izvajajo v mestu. Ljubljana je bila svetovna prestolnica knjige leta 2010.

Unesco je 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic razglasil leta 1995. Na ta dan po vsemu svetu organizirajo dogodke, s katerimi slavijo moč knjig pri združevanju kultur in posameznikov ter sanj o boljši prihodnosti. V Ljubljani in Mariboru bodo dan proslavili z literarnima maratonoma, z različnimi prireditvami, tudi v sklopu Slovenskih dnevov knjige, pa ga bodo obeležili še drugod po Sloveniji.

Statistični urad RS ob dnevu vsako leto postreže s podatki. V letu 2011 - podatki za lansko leto še niso zbrani - je bilo v Sloveniji izdanih 5991 naslovov knjig in brošur, kar je za 6,6 odstotka več kot leta 2010. V letu 2011 je izšlo 68 izvirnih del in 32 prevodov, od tega je bila kar četrtina (1456) leposlovnih del. Takoj za leposlovjem so se znašla dela s področja družbenih ved (954), po statističnih podatkih pa je v letu 2011 izšlo najmanj naslovov s področja računalniške znanosti in tehnologije (33).

Glede na književno zvrst so bili med izdanimi leposlovnimi deli z največjim odstotkom izdanih naslovov zastopani romani (44 odstotkov), potem kratke zgodbe (23 odstotkov), pesniška dela (18 odstotkov), dramska dela (2 odstotka) in drugo.

V Sloveniji je še vedno opaziti, da si bralci knjige raje izposojajo v knjižnicah, kot da bi jih kupovali. Po izračunih statističnega urada je vsak član v letu 2011 splošno knjižnico obiskal približno 20-krat in si izposodil približno 50 enot knjižničnega gradiva. Član gospodinjstva je v letu 2010 za nakup knjig porabil povprečno 20 evrov.