misliDanes mineva 130 let od smrti Edouarda Maneta
Ljubljana, 30. aprila - Na današnji dan je pred 130 let umrl francoski slikar Edouard Manet. Kot ustvarjalec je bil neposreden predhodnik impresionizma in je pomembno vplival na razvoj modernega slikarstva. Eden prvih se je odmaknil od akademskega, reprezentativnega slikarstva in povzdignil vsakdanje prizore v relevanten umetniški motiv.
Manet (1832-1883) se je rodil v Parizu v premožni družini visokega uradnika. Od leta 1848 se je na ladji šolal za pomorskega pilota. Od leta 1850 je v Parizu pri Thomasu Couturu študiral slikarstvo. Potoval je po Evropi in preučeval stare mojstre, med drugim Tiziana, Halsa, Goyo. Bil je prijatelj pisatelja Emila Zolaja. Med francosko prusko vojno 1870-71 je bil častnik.
Zaslovel je s slikama Olimpija (1864) in Zajtrk na travi (1863), ki sta potem, ko sta bili razstavljeni v začetku druge polovice 19. stoletja, s svojima temama in kompozicijo izzvali kulturni škandal ter številne proteste takratnih kulturnih ustanov zaradi umetnikovega t.i. neortodoksnega realizma.
Slika Olimpija je trenutno razstavljena v beneški Doževi palači skupaj s Tizianovo Venero iz Urbina. To je prvič, da je Manetova slika, ki je sicer razstavljena v pariškem muzeju Orsay, zapustila Francijo. Manet je za upodobitev ležeče gole prostitutke, ob kateri stoji temnopolta služabnica, navdih našel v slednji.
V Doževi palači je na razstavi z naslovom Manet: Vrnitev v Benetke mogoče videti skupaj 23 umetnikovih slik in 20 risb. Ob njih je razstavljenih 80 del italijanskih mojstrov, kot so bili Carpaccio, Guardi in Lotto, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Manet je realistično in z živimi potezami čopiča podajal svetlobne učinke in barve uporabljal kot prvovrstno izrazno sredstvo. Pomemben je kot ustvarjalec pejsažev, ki jih je dosledno slikal v naravi.
Ustvaril je tudi vrsto portretov. Slednji predstavljajo kar polovico njegovega opusa. Umetnik je neutrudno slikal svojo družino, prijatelje ter ljudi iz sveta literature, politike in umetnosti ter tako dokumentiral pariško družbo tistega časa.
Med njegova najpomembnejša dela štejejo še Ustrelitev cesarja Maksimilijana, Piskač, Balkon, V čolnu, Argenteuil, Nana, Le bar des Folies-Bergere. Zapustil je več kot 400 olj ter mnogo akvarelov in pastelov.