Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

IZGON IZ PEKLA - ROMAN AVSTRIJSKEGA PISATELJA O ŽIVLJENJU JUDOV

Eden največjih sodobnih avstrijskih romanopiscev Robert Menasse, ki velja tudi za enega najbolj polemičnih in družbeno angažiranih avtorjev, je navdih za roman Izgon iz pekla našel leta 1992 na razstavi Jüdische Lebenswelten (Judovski življenjski svetovi) v Berlinu. Pod eno od Rembrandtovih slik se je ustavil ob napisu Robbi Menasse. Začela ga je zanimati zgodba soimenjaka, ki je živel v 17. stoletju. Lotil se je romana, ki ga je pisal pet let. Delo je prevedla Tanja Petrič, ki ga je označila za fikcionalizirano judovsko družinsko, zgodovinsko in družbeno panoramo iz dveh stoletij.

Robert Menasse (1954) je opozoril nase leta 1988 z romanom Sinnliche Gewissheit (Čutna gotovost), literarno veljavo pa mu je prinesel Selige Zeiten, brüchige Welt (Blaženi časi, krhek svet) leta 1991. Izgon iz raja je avtorjev prvi v slovenščino preveden roman. Petričevi je pri transliteraciji in rabi hebrejskih in jidiš izrazih pomagal Klemen Jelinčič Boeta.

NOVOROJEN - ROMAN ITALIJANSKE AVTORICE, POSTAVLJEN V SARAJEVO

Roman Novorojen opisuje osebno zgodbo nekega para, posebno ostrino pa pripovedi daje vojna na Balkanu. Zgodba se začne leta 1984 v Sarajevu, kjer mlada italijanska novinarka Gemma spozna ljubezen svojega življenja, Diega. Od takrat naprej se njuno življenje nenavadno prepleta z usodo Sarajeva vse do današnjih dni, ko Gemma ponovno obišče mesto s svojim 16-letnim sinom Pietrom, da bi se udeležila odprtja fotografske razstave njegovega očeta. Delo ponuja zgodbo o strastni, neizpolnjeni ljubezni, obenem pa tudi čustvene in družbene viharje 20. stoletja na območju Bosne in Hercegovine. Roman je prevedla Anita Jadrič.

Margaret Mazzantini se je rodila leta 1961 v Dublinu italijanskemu očetu pisatelju in irski materi slikarki. Igralsko kariero je z leti zamenjala za pisateljsko. Živi v Rimu z možem, režiserjem Sergiem Castelittom, in štirimi otroki. Za roman Novorojen je prejela nagrado campiello. Njen prejšnji roman "Non ti muovere" (Ne premikaj se) je bil v Italiji prodan v več kot dveh milijonih izvodov in nagrajen z nagrado strega. Po romanih so posneli tudi filma, v katerih glavno vlogo igra Penelope Cruz.

DEVET NOČI - SKRIVNOSTEN ROMAN BRAZILSKEGA PISATELJA CARVALHA

V središču romana Devet noči je mlad ameriški antropolog Buell Quain, ki v Braziliji preučuje indijanska plemena in leta 1939 v skrivnostnih okoliščinah naredi samomor. Na svoje bližnje je naslovil poslovilna pisma, v katerih je navajal različne razloge za svoje dejanje. Pol stoletja pozneje se novinar, ki je tudi glavni pripovedovalec zgodbe, odloči, da bo nepojasnjenemu dogodku prišel do dna. Buellova zgodba ga povsem prevzame, obenem pa se skoznjo sooča tudi z lastno preteklostjo, zaznamovano z zapletenim odnosom z očetom. Za prevod in spremno besedo romana je poskrbela Barbara Juršič.

Brazilski pisatelj in prevajalec Bernardo Carvalho (1960) je najprej delal v Parizu in New Yorku kot dopisnik časopisa Folha de Sao Paulo i, potem pa se je v celoti posvetil pisanju. Že v prvi zbirki zgodb Aberracao (Anomalija) iz leta 1993 se pojavi motiv, značilen za vsa njegova dela - skrivnost, ki kliče po razkritju. Za pričujoči roman (Nove noites, 2002) je dobil nagrado portugalskega Telecoma, za roman Mongolia (Mongolija), izdan leta 2003, pa osrednjo brazilsko literarno nagrado jabuti.

IZGUBLJENI ČAS - DOKUMENTARNO DELO OB 70-LETNICI ANDREJA INKRETA

Izgubljeni čas je dokumentarna knjiga Andreja Inkreta, ki obsega sedem esejev, 36 "nekih davnih zapisov", nastalih med jesenjo 1989 in pomladjo 1992, ter štiri intervjuje. Esejem sledijo kolumne, ki zajemajo sprotne, osebne odzive na razpad vzhodnoevropskega komunističnega kompleksa in jugoslovanske politično-zgodovinske konstrukcije ter komentarje in kritike najzgodnejše dobe slovenske državnosti. V intervjujih Inkret odkriva svoje znanje, stike in značilne nesporazume z okoljem, svojo vero in ironijo ter odnos do literature in gledališča, posebej do njune kritike in zgodovine. Knjigo so pri Modrijanu izdali ob 70-letnici literarno-gledališkega kritika, urednika, teatrologa in dramaturga.

Andrej Inkret se je rodil 29. aprila 1943 v Celju. Po diplomi na dramaturškem oddelku takratne Akademije za igralsko umetnost je delal v ljubljanski Drami ter deset let v kulturnem uredništvu Dela. Bil je član uredništva študentskega lista Tribuna, revij Perspektive in Problemi ter med ustanovitelji Nove revije. Leta 1985 je doktoriral s temo Predmet in princip dramaturgije ter postal profesor za dramaturgijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo; med letoma 1991 in 1999 je bil dekan. Od leta 2003 je član SAZU. Leta 1968 je objavil prvo samostojno delo Esej o dramah Dominika Smoleta. Njegova bibliografija je obsežna zbirka strokovnih, poljudnih in znanstvenih člankov, recenzij, kritik ter strokovnih in znanstvenih monografij. Uredil in komentiral je vseh osem knjig Kocbekovega zbranega dela.