Pisatelji na Bledu o moči PEN in njegovi vlogi danes ter v prihodnosti

Sleherna organizacija zlasti takšna s tako ambicioznim programom in tako pomembno zgodovino, kot jo ima Mednarodni PEN, se mora nenehno spraševati o svojem programu in strategiji, o svojih ciljih, o svoji vlogi v svetu in o svojem pomenu za svet, je pojasnil podpredsednik slovenskega PEN Tone Peršak.

Spomnil je, da si je Mednarodni PEN ob ustanovitvi leta 1921 določil zelo daljnosežne cilje ter naložil zelo težke naloge, zajete v temeljni listini, ki z nekaj dopolnitvami ostaja izhodišče za delovanje do današnjih dni. Poudarek je na tem, da je Mednarodni PEN humanitarna organizacija, ki si prizadeva zlasti za spoštovanje svobode izražanja in za preprečevanje nasilja nad pisatelji, novinarji in mnenjskimi voditelji zaradi njihovih stališč in njihovega dela.

Iz zgodovine PEN veje duh evropskega humanizma in razsvetljenstva, do danes pa se je svet radikalno spremenil. "Globalizacija in neoliberalna ideologija kot zadnja faza evropsko ameriške civilizacije, katere cilj je bila podreditev vsega planeta, z aktualno krizo doživljata svoj zaton," je poudaril Peršak in dodal, da koncept, ki ljudi spreminja v sužnje kapitala in ki zahteva nenehno zviševanje dobičkov tudi na področjih, kot so kultura, znanost, zdravstvo in izobraževanje, ogroža prihodnost človeštva.

Peršak je prepričan, da mora PEN postati eden ključnih promotorjev in zaščitnikov raznolikosti civilizacij in kulture ter hkrati prostor dialoga in medij povezovanja na osnovi medsebojnega priznanja enakosti, bratstva in svobode vseh kultur in civilizacij ter njihovega sožitja. Ključna vloga za PEN je tako po njegovem mnenju boj proti vsem poskusom vsiljevanja civilizacijskih modelov in spoštovanje svobode mišljenja in čutenja sveta.

Zadnja leta so bila slaba za svobodo izražanja. "Videli smo voditelje, kako opuščajo boj za pravico do izražanja in dogaja se, da zapirajo ljudje tudi v zahodnih demokracijah brez kakršnegakoli opravičila. Vlade izkoriščajo strah, da kršijo dolgo uveljavljene zakone," je opozoril predsednik Mednarodnega PEN John Ralston Saul.

Dejal je, da je sicer veliko ljudi in nevladnih organizacij, ki branijo človekove pravice in svobodo izražanja, moč PEN pa izhaja iz njegove nenavadnosti, saj je virtualni narod sveta in ne pripada nikomur. 146 centrov deluje v 102 državah in šteje na deset tisoče članov. O moči PEN in o moči besed ter pisateljev govori dejstvo, da je kar 58 penovcev v zaporu.

Člane centrov PEN, ki so se udeležili letošnjega srečanja na Bledu, pa čakajo do sobote še številne razprave. Uvodni delovni dan na Bledu bodo drevi zaključili z literarnimi večeri v Bohinju, Kamni Gorici, Kranju, Radovljici, Vrbi, Škofji Loki, Trzinu in Hrovači ter z literarnim večerom nedavno ustanovljene ženske sekcije Slovenskega centra PEN - Mire, na katerem bodo brale članice Mire in članice ženskega odbora Mednarodnega PEN.

V petek dopoldne bo potekala okrogla miza Mirovnega komiteja o pisatelju kot popotniku, ki ustvarja mir pred izzivi novih medijev. Popoldne pa bo na vrsti delavnica o svobodi v digitalnih medijih. Sledil bo literarni večer s predstavitvijo pisateljice Margriet de Moor.