Beletrina s tremi romani, dvema zbirkama zgodb in dokumentarnim delom

Delo Thomasa Bernharda (1931-1989) Moje nagrade, ki je izšlo 20 let po avtorjevi smrti, je sestavljeno iz zapisov avtorja, v katerih je z zanj značilnim sarkazmom, zajedljivostjo, a izjemnim humorjem razmišljal o nagradah, ki jih je prejel za svoja literarna dela, so zapisali pri Študentski založbi.

Delo so poslovenile mlade prevajalke Ana Monika Pirc, Urška Brodar in Alenka Morel, ki so se podviga lotile v sklopu prevajalskih delavnic. Kot je na današnji predstavitvi dejala Pirčeva, so se po končanih delavnicah zaradi kvalitete prevodov pod mentorstvom uveljavljenih prevajalcev odločile, da prevedejo celotno zbirko.

Zbirka 14 kratkih zgodb Roberta Bolana (1953-2003) Telefonski klici je razdeljena na tri dele - Telefonski klici, Detektiva in Življenje Anne Moore.

V prvem delu si avtor v zgodbah postavlja vprašanja o vlogi pisatelja v družbi ter osebno, kako preživeti kot umetnik. Drugi del sestavlja pet nenavadnih zgodb, ki jih povezuje družbena angažiranost, v tretjem delu pa so zbrane zgodbe o "izgubljencih", kot je bil Bolano sam. Zbrane so zgodbe o ljudeh, ki tavajo v življenju ali pa jih to vedno znova izpljune, je dejala prevajalka Veronika Rot.

Bolana in njegova dela je zelo težko ločiti, saj se delci njegovega življenja vpletajo v zgodbe, meni prevajalka: "Na trenutke imaš občutek, da je tudi on živel nešteto vzporednih zgodb in osebnosti."

Delo Človek v holocenu švicarskega pisatelja Maxa Frischa (1911-1991) opisuje zgodbo ostarelega gospoda Geiserja, ki ga vznemirja ugotovitev, da ga zapuščata spomin in sposobnost povezanega mišljenja, ter se poskuša prepričati, da svet okrog njega še vedno obstaja.

"Tudi v tem romanu, kot v skoraj vseh Frischevih delih, je prisoten poskus bega, želja po novem začetku. Strah pred rutino, strah pred ponavljajočim se vsakdanom, ki se izteče v smrt," je dejala prevajalka Renata Zamida.

George Orwell (1903-1950) v svojem dokumentarnem delu Pot v Wigan, ki ga je poslovenila Tina Mahkota, opisuje revščino in bedo v severnoangleških revirjih, kjer je Orwell leta 1936 na pobudo založnika Victorja Gollancza preživel nekaj mesecev.

Mahkota je pojasnila, da je prvi del orwellovsko jasen, avtor v njem natančno opisuje razmere, v katerih so živeli brezposelni in obubožani delavci, drugega pa odlikujeta polemičnost in političnost Orwellove proze. Orwell vseskozi skrajno odkritosrčno preizprašuje svojo pozicijo, kako lahko deček, ki je zrasel v družini višjega nižjega srednjega razreda, razmišlja o življenju revnih, je dejala Mahkota.

Dodala je, da knjiga ne bi mogla priti v bolj primernem času, saj bi jo po besedah nekega kritika lahko naslovili tudi "Pot v Vegrad". Izid dela je Orwell leta 1937 dočakal med špansko državljansko vojno v katalonskih strelskih jarkih na strani republikancev.

Llorenc Villalonga (1897-1980), ki je v španski državljanski podpiral nasprotno stran kot Orwell, v romanu Bearn ali sobana porcelanastih lutk sledi pikremu dialogu med očetom in sinom, med katerima skorajda ni nobene stične točke. Delo je prevedla Simona Škrabec.

"V romanu je pravzaprav oče tisti, ki zagovarja razsvetljenske poglede, sin pa tisti, ki razmišlja bolj dogmatsko," je pojasnil urednik Beletrine Mitja Čander.