Mirovni komite na Bledu bo okrepil boj za svobodo izražanja

Mirovni komite Mednarodnega PEN, ki je bil ustanovljen leta 1984 na pobudo Slovenskega PEN, se že od svojega začetka bojuje proti individualnemu in državnemu terorizmu ter proti rasni, kulturni, religiozni in jezikovni diskriminaciji. S časom pa so se pojavili novi problemi in novi viri konfliktov, kot je na primer vojna za vodo. "Vidimo, da moramo v svoje delo nujno vključevati tudi zaščito in spoštovanje okolja," je pojasnil predsednik mirovnega komiteja Edvard Kovač.

Poleg tega se komite zavzema za svobodo izražanja, saj je prva žrtev vsake diktature in vsake tiranije svobodna beseda. "Vidimo, da avtoritarne sisteme svoboda medijev zelo ovira pri njihovi zmagoviti ideologiji, zato se pojavlja cenzura v digitalnih medijih," je opozoril Kovač in dodal, da v PEN elektronskih medijev ne razumejo kot nasprotnika pristne, poetične in etične besede, temveč želijo v teh medijih imeti zaveznika za svobodo duha in izražanja.

Danes bodo v mirovnem komiteju začrtali tudi nove izzive, predvsem kar se tiče prisotnosti v Latinski Ameriki in Afriki ter nadaljnjega vzpostavlja dialoga s Kitajsko in njenimi manjšinami, kot so Urguji.

Namen Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN je nadaljevati duh velikega kongresa svetovnega PEN iz leta 1965, ko so se na Bledu prvič srečali pisatelji izza železne zavese s pisatelji svobodnega sveta. Na Bledu se tudi letos na primer srečujeta po dva pisatelja iz Izraela in Palestine.

Ne bodo pa danes na srečanju mirovnega odbora izbirali novega predsednika, kot je bilo sprva predvideno, saj se Kovaču izteka drugi mandat. Vodilni administrativni odbor Mednarodnega PEN je namreč na blejskem srečanju predlagal, da bi za vse odbore veljala enaka pravila. Zato je tudi mirovni odbor sklenil, da bo svojega predsednika volil na svetovnem kongresu septembra na Islandiji.

Danes v okviru blejskega srečanja poteka še srečanje Ženskega odbora Mednarodnega PEN in mreženje pisateljic. Predsednica ženskega odbora Mednarodnega PEN Ekbal Baraka je prepričana, da bi PEN moral promovirati branje narodov, pri katerih navade branja ni, tako kot na primer v Egiptu. Prepričana je, da brez branja nihče ne more biti pisatelj, mlade generacije pa žal ne berejo veliko.

Kot je izpostavila, je potrebno spodbujati nadarjene mlade ženske, da postanejo pisateljice, saj je njihov vpliv na otroke, družine in družbo bistveno večji od vpliva moških. Težko pa se je izražati v zaprti, nazadnjaški družbi, kakršna je muslimanska, je opozorila.

Ob zaključku 45. mednarodnega srečanja pisateljev se bodo udeleženci danes odpravili še v Prešernovo gledališče Kranj, kjer si bodo ogledali gledališko predstavo Dvom in se srečali z avtorjem besedila Johnom Patrickom Shanleyem, ki se na povabilo kranjskega gledališča v teh dneh mudi v Sloveniji.