Wagnerjev vpliv na umetnost močan še po dveh stoletjih od rojstva

Kot je pojasnil izredni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo Jernej Weiss, je bil v času Wagnerjevega življenja antisemitizem v Nemčiji zelo prisoten, zato ni nenavadno, da je tudi Wagner v nekaterih od svojih člankov, kot je Judovstvo v glasbi, zapadel v boj proti judovskim skladateljem.

Weiss, sicer tudi podpredsednik Društva Richard Wagner Ljubljana, poudarja, da je Wagner umrl pol stoletja pred vzponom nacizma v Nemčiji in šest let pred rojstvom Adolfa Hitlerja. Dodaja, da je Wagnerjevi glasbi in delu morda še najbolj škodila njegova snaha Winifred Wagner, ki je bila Hitlerjeva prijateljica.

Po besedah Weissa je Hitler, velik Wagnerjev navdušenec, njegova dela namenoma reinterpretiral in skladatelja izrabil nacistični ideologiji v prid.

Sicer meni, da v vsej zgodovini glasbe verjetno ni skladatelja, ki bi tako razdelil javnost kot prav Wagner, saj obstajajo tako goreči privrženci, ki morajo vsaj enkrat v življenju romati na letni festival v Wagnerjev Bayreuth, kot tudi nasprotniki, ki pri Wagnerju večinoma prepoznajo zgolj njegov antisemitizem in velik vpliv na germansko ideologijo, ne pa tudi njegovega glasbenega genija.

Wagner je bil v osnovni usmeritvi romantik, odprl pa je poti k novi glasbi in atonalnosti. Vpliv njegove glasbe je po besedah Weissa silovit tudi na drugih področjih umetnosti in sega vse od gledališke teorije in prakse (Gordon Craig, Antonin Artaud) do literature (francoski simbolisti), filozofije (Friedrich Nietzsche) ter vseh kasnejših glasbenih zvrsti.

Festival, posvečen izključno Wagnerjevim operam, ki so ga ustanovili leta 1876 v Bayreuthu, kjer je Wagner za svoja dela s pomočjo Ludvika II. Bavarskega zgradil svojo operno hišo, bo letos pod vodstvom skladateljevih pravnukinj Katharine Wagner in Eve Wagner Pasquier potekal med 25. julijem in 28. avgustom.

Kot vsako leto se bodo člani Društva Richard Wagner Ljubljana tudi letos udeležili festivala, za katerega je vstopnice potrebno čakati tudi do sedem let.

Jubilej bo v mesto na severovzhodu Bavarske Bayreuth pripeljal številne svetovne orkestre, denimo bamberške simfonike pod vodstvom Jonathana Notta ali dresdensko državno kapelo, ki bo nastopila pod taktirko dirigenta Christiana Thielemanna. V največji meri bo festival zagotovo zaznamovala nova postavitev Wagnerjeve operne tetralogije Nibelunški prstan (Rensko zlato, Valkira, Siegfried in Somrak bogov) pod taktirko Franka Castorfa.

Poleg vsakoletnega festivala v priljubljenem bavarskem mestecu pa v jubilejnem letu potekata tudi skladatelju posvečena festival ter konferenca v njegovem rojstnem mestu Leipzigu. Danes so v tem vzhodnonemškem mestu odprli tudi nov muzej, posvečen skladateljevi formativni dobi.

Kot pojasnjuje Weiss, ki je v sklopu predavanj Wagnerjevi skriti svetovi v Cankarjevem domu vodil predavanje Wagner na Slovenskem nekoč in danes, so Slovenci nemškega skladatelja prvič lahko slišali leta 1858. V Ljubljani so takrat na enem izmed koncertov Filharmonične družbe namreč izvedli znameniti zbor mornarjev iz tretjega dejanja opere Leteči Holandec (1843), ki je v prevodu Antona Štritofa pri nas bolj znana kot Večni mornar.

Prvič so Wagnerjevo delo na Slovenskem v celoti izvedli leta 1874, ko so v Deželnem gledališču na oder postavili opero Tannhäuser (1845).

Kot je še pojasnil Weiss, je Wagner na Slovenskem pred prvo svetovno vojno po številu koncertno izvedenih kompozicij med skladatelji druge polovice 19. stoletja zaostajal samo za Brahmsom; po številu izvedb zgolj orkestrskih del pa je bil celo pred njim.

Med obema vojnama so Wagnerja še nekajkrat uprizorili, po letu 1945 pa so bila njegova dela dolgo povsem prezrta. V ljubljanski Operi so repertoar po besedah Weissa sprva tako politično korektno usmerili predvsem v slovenske oziroma slovanske skladatelje.

Šele v letih 1958 in 1961 so ponovno uprizorili Večnega mornarja in Lohengrina (1850). Od 60. let so na slovenskih opernih odrih vse do letošnje postavitve Letečega Holandca v Cankarjevem domu izvedli zgolj dve uprizoritvi te Wagnerjeve opere. Poleg tega so v okviru Festivala Ljubljana v tem obdobju dvakrat izvedli Valkiro.

Wagner je umrl 13. februarja leta 1883 v Benetkah, vendar so ga na njegovo željo pokopali v domačem Bayreuthu, kamor se je preselil leta 1872.