misliIvo Prančič tri desetletja ustvarjanja okronal z monografijo
Ljubljana, 5. junija - V Cankarjevem domu (CD) so poskrbeli za izid monografije Iva Prančiča, ki so jo pospremili z razstavo umetnikovih najnovejših del v Galeriji CD. Urednik kataloga umetnostni zgodovinar Andrej Smrekar razstavo vidi kot zadnjo izjavo na koncu serije Prančičevih razstav, ki so stopnjevale tempo od poznih 80. letih. Odprtje bo drevi ob 20. uri.
Kot prelomnico v umetnikovem ustvarjanju je Smrekar na današnji predstavitvi monografije izpostavil razstavo v samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki leta 1999. Vse do te razstave in še nekaj čez je Prančičevo ustvarjalno energijo povsem posrkala snovnost slike. Snovni vidiki slike, ki jih je potenciral s kolažiranjem in odstranjevanjem tekstilnih trakov, s pogostno uporabo plišastih površin in z reliefnostjo površine, so se prepletli z opredmetenjem slike, ko je s postopnim debeljenjem stranic podokvirov, na katere se je razlezla slikovna površina, slikar oblikoval telo slike.
Izkušnja s kostanjeviško spomeniško arhitekturo pa je prvič aktualizirala velikost podobe zaradi položaja slike v prostoru, ki je postavljal svoje pogoje zaradi razsežnosti in plastične artikulacije. Tedaj so Prančičeve slike postale poliptihalne, njihovo obliko in razmerja pa je narekoval razstavni prostor.
Od sredine prvega desetletja novega stoletja se je v Prančičevih slikah začela izgubljati fizična materialnost površine. Njene poudarjeno taktilne lastnosti so se začele umikati lazurnemu naslojevanju tankih barvnih nanosov, pogosto doseženih z izpiranjem z razredčili. Poteza je dobila povsem novo razsežnost, saj je na novih slikah izginila klasična sled slikarskega orodja in delovanja, je v uvodu monografije pojasnil Smrekar.
Pisce besedil je k sodelovanju pri monografiji povabil umetnik sam, vsi pa njegovo delo spremljajo že od začetka njegove kariere. Likovni kritik Andrej Medved je, kot je pojasnil, svoj tekst razdelil v več tematskih sklopov. Prančiča je označil kot slikarja, ki je prešel vrsto obdobij svojega raziskovanja in ki ga sam danes vidi kot vodilno figuro starejše generacije sodobnega slikarstva in to ne le slovenskega. Besedili sta v monografijo prispevala še Nadja Gnamuš in Tonko Maroević, za grafično oblikovanje pa je poskrbel Ranko Novak.
Ivo Prančič, rojen leta 1955 v Ljubljani, je leta 1982 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gustavu Gnamušu, pri katerem je končal še slikarsko specialko. Za svoje delo je leta 2001 prejel nagrado Prešernovega sklada. Kot samostojni umetnik živi in ustvarja v Ljubljani.
V Galeriji CD so pod naslovom Pa. slika razstavljena dela, nastala v lanskem in letošnjem letu. Razstava bo na ogled do 25. avgusta. V sklopu izmenjalnih razstav z zagrebškim Muzejem za umetnost in obrt bo v letu 2014 postavljena še v Zagrebu. Monografijo in razstavo so v CD pripravili v sodelovanju s kostanjeviško Galerijo Božidar Jakac.