Evro javnih sredstev za EPK prinesel skoraj 4 evre gospodarstvu

Kot v študiji ugotavljata Bogomir Kovač in Andrej Srakar z ljubljanske ekonomske fakultete, EPK prinašajo mestom pomembne razvojne koristi, če so smotrno načrtovane, dobro izvedene in imajo tudi aktivne nastavke po prenehanju kulturnega leta.

V slovenskem primeru vsi ti pogoji niso bili izpolnjeni, a se je v Mariboru in partnerskih mestih kljub temu pokazalo nekaj pozitivnih učinkov, tudi na gospodarskem področju. Med drugim so na mariborskem območju v lanskem prestolniškem letu zabeležili 20 odstotkov več nočitev kot leto prej. Med tujimi obiskovalci je vsak v povprečju preživel v Mariboru dve noči in obiskal pet prireditev ter pri tem porabil 258 evrov.

Če se upošteva le porabo obiskovalcev prireditev EPK, je njihov učinek na proizvodnjo v Mariboru, partnerskih mestih in Sloveniji nasploh znašal med 45 in 59 milijoni evrov, ugotavlja študija. Ob tem je bilo dosežene med 21 in 29 milijoni evrov dodane vrednosti ter med 521 in 627 novih zaposlitev. Če se k temu doda še vložek iz javnih in zasebnih sredstev za izvedbo EPK, so številke o učinkih še višje.

Zaradi projekta EPK je razlika med prejemki in izdatki poslovnih subjektov zrasla za 7,49 milijona evrov v vsakem od partnerskih mest. V vseh partnerskih mestih z izjemo Ptuja je bilo prisotno povišanje mesečnih plač, najbolj v Velenju, kjer so se mesečne plače povišale za 81 evrov.

Po besedah generalne direktorice zavoda Maribor 2012 Suzane Žilič Fišer so rezultati te študije še en dokaz razvojnega potenciala kulture, zato bi morale občine to razvijati tudi v prihodnje. Med drugim je nujno negovati blagovno znamko EPK, ki uživa velik ugled in pozitivno konotacijo širom Evrope, je prepričana.

Dobre rezultate je po besedah programskega direktorja EPK Mitje Čandra pokazala tudi evalvacija projekta EPK Maribor 2012, ki jo je naročila Evropska komisija. "Ta evalvacija je jasno evidentirala, da smo v vsebinskem smislu zaznali zelo zgodaj tiste silnice, ki jih danes Evropska komisija jemlje kot obligatorne v svojih vizijah in konkretnih programih za naslednjo finančno perspektivo. Konkretno gre za poudarjanje kreativnosti kot enega osrednjih razvojnih pojmov in širjenje pogleda na kulturo," je pojasnil. "Mislim, da smo z EPK skušali vzpostaviti nov model kulturne politike, ki dejansko lahko prispeva k razvoju, tako v ekonomskem kot socialnem smislu."