Izšla druga številka zbornika Slovenski Judje

"Poglavitni namen te publikacije je trajno zaznamovati nekatere pomembne dogodke iz zgodovine holokavsta na Slovenskem. Na tem področju je zgodovinopisje doslej opravilo še premalo dela in to belo liso poskušamo v zadnjih letih zapolniti," je za STA pojasnil Toš.

To je druga številka zbornika. Medtem ko je bila lanska namenjena predvsem teoretskim razpravam in globalnim temam, letošnji zbornik prinaša konkretne teme s področja holokavsta na Slovenskem.

"Z njim na nek način dokazujemo, da je holokavst pojav, ki se ni zgodil daleč stran od nas, pač pa se je zgodil tudi v tem prostoru. Nenazadnje je holokavst terjal skoraj 89 odstotkov življenj predvojnih Judov, ki so živeli na območju Dravske banovine oziroma t.i. jugoslovanske Slovenije," je še povedal Toš.

Posebnost tokratne številke je tudi, da v njej načenjajo doslej večinoma zamolčano problematiko holokavsta Romov. Prav tako zajema posebno poglavje o slovenskih pravičnikih, to je ljudeh, ki so med drugo svetovno vojno pomagali reševati Jude.

V zborniku so zbrani prispevki z dveh znanstvenih simpozijev, ki ju je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor priredil na začetku tega leta ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v okviru projekta pod naslovom Šoa - spominjajmo se.

Objavljeni prispevki osvetljujejo tematiko holokavsta z različnih vidikov. Marjan Toš predstavlja življenjski poti dveh slovenskih pravičnikov Uroša Žuna in Andreja Tumpeja. Boris Hajdinjak je sledil življenju in usodi mariborskega Juda Sepija Obradovića. Klemen Brvar je orisal življenje Juda v vrstah slovenskih komunistov Alija Kardoša.

Renato Podbersič je predstavil usodo judovskih vojakov avstro-ogrske vojske, ki so se borili na Soški fronti. Anna Maria Gruenfelder je obravnavala tuje judovske emigrante v nekdanji hrvaški NDH. Teme genocida nad Romi na Slovenskem pa sta se lotila Vera Klopčič in Franc Kuzmič. Prispevke sta uredila Nuša Lešnik in Marjan Toš.