misliV Ljubljani simpozij ob 1150. obletnici slovanske pismenosti
Ljubljana, 17. junija - V zbornični dvorani Univerze v Ljubljani danes poteka simpozij v čast 1150. obletnice slovanske pismenosti ter prihoda sv. Cirila in Metoda na Moravsko. Simpozij je razdeljen v več sklopov. V prvem govorci predstavljajo ciril-metodovsko dediščino v sosednjih slovanskih deželah, nato se bodo ozrli na Metoda v zgodovinskih virih.
Sledil bo prikaz dediščine sv. Cirila in Metoda v slovenski teološki misli in v jezikoslovnih analizah, zadnji sklop pa bo posvečen Cirilu in Metodu v likovni umetnosti, književnosti in folkloristiki, je za STA vsebino simpozija povzel predsednik organizacijskega odbora Tone Smolej.
Smolej bo v svojem referatu spregovoril o temi Cirila in Metoda v slovenski prozi. Kot je pojasnil, je bilo o sv. Cirilu in Metodu napisanih več pesmi kot pa proznih tekstov. V slovenščini obstajata dve zelo zanimivi besedili, ki sta jima posvečeni - nedokončani roman Josipa Jurčiča Slovenski svetec in učitelj, ki je izšel po Jurčičevi smrti leta 1886 in roman Oskarja Hudalesa Med dvema svetovoma, v katerem je v glavnem govora o knezu Koclju, sv. Ciril in Metod pa se pojavljata kot stranska, a vendarle zelo pomembna lika.
Sv. Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta poznana po pokristjanjevanju Slovanov. Pri oznanjevanju krščanstva sta uporabljala glagolico. Bila sta povezana zlasti z delovanjem v Spodnji Panoniji, kjer sta nekaj časa bivala pri slovenskem knezu Koclju in mu po nekaterih podatkih celo pomagala oblikovati zakonik. S svojim delovanjem sta izjemno vplivala na zgodovino slovenskega naroda. Glagolico je sicer kasneje na Vzhodu izpodrinila cirilica (imenovana po Cirilu), na Zahodu pa latinica.