misliKoroške založbe predstavljajo slovensko literaturo v nemškem jeziku
Ljubljana, 17. junija - Založbe Drava, Mohorjeva in Wieser iz Celovca so v sklopu projekta Slowenische Bibliothek (Slovenska knjižnica) izdale pet del slovenskih avtorjev v nemščini. Zbirko spremljajo spremne besede, ki bralce uvajajo v literarno zgodovino in v družbene razmere, ki so pomembne za razumevanje "nesodobne" literature, je dejal urednik zbirke Erwin Köstler.
V zbirki so izšli prevodi del Njeno življenje Zofke Kveder, Plebanus Ioannes in Thabiti kumi Ivana Preglja, zbirka novel Med idilo in grozo Vladimirja Bartola, Potovanje na konec pomladi Vitomila Zupana ter Ljubezen Marjana Rožanca. Kot je poudaril Köstler, so spremne besede napisali "strokovnjaki, ki se spoznajo na posamezna dela in celotne opuse posameznih avtorjev".
Spremne besede so napisali Katja Mihurko-Poniž za delo Kvedrove, Matjaž Kmecl za delo Preglja, Jelka Kernev Štrajn za Bartolove novele, Alenka Koron za Zupanovo delo ter Tomo Virk za Ljubezen.
V zbirki nameravajo v prihodnjih letih izdati približno 30 prevodnih del, ki so izšla v obdobju od druge polovice 19. stoletja do poznih let nekdanje Jugoslavije. "Naravno je, da je težišče prevodov na sodobni literaturi, ampak ne smemo pozabiti na vse ostalo. V posredovanju slovenske literature v nemški jezik so še vedno velike vrzeli," je pojasnil Köstler in dodal, da so takšni projekti "nujno potrebni".
Po njegovih besedah prevodi slovenskih del v nemščino omogočajo dostop do slovenske literature profesionalnim bralcem, kot so recenzenti. O slovenski literaturi na nemško govorečem območju, tako Köstler, še vedno primanjkuje informacij: "Tu ne pomaga nikakršna literarna zgodovina, ki našteva imena, če ni možno del tudi prebrati."
Vsaka založba ima svojo zgodovino in profil, vendar so se odločili za sodelovanje, "da se lahko začne razumevanje slovenske literature v svetu sploh širiti na enakovredni bazi", je povedal direktor založbe Wieser Lojze Wieser.
Adrian Kert iz Mohorjeve založbe je izrazil željo, da bi se Slovenska knjižnica v prihodnji letih širila, saj bo tudi prepoznavnost slovenske literature v tujini rasla s številom prevodov.
Oblikovanje zbirke je prevzel Peter Wieser iz založbe Drava, naslovnice del pa povezuje tema slovenskih voda. Finančno sta projekt podprla Javna agencija za knjigo RS in ZRC SAZU.