V UGM ne pristajajo na ohranitev sedanje lokacije

Spomnila je, da so v preteklosti že bili izdelani načrti za prenovo sedanjih prostorov v nekdanji meščanski palači iz prve polovice 19. stoletja in bivši cerkvi celestinskega samostana iz druge polovice 18. stoletja, a niso dobili soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). "Obujanje teh načrtov je sprenevedanje ali popolno nepoznavanje situacije," je povedala direktorica.

Po njenih besedah obnova sedanje lokacije ni najugodnejša in najcenejša rešitev, kot je slišati na občini, saj je treba upoštevati, da gre za kulturni spomenik visokega pomena, da je del objekta še vedno v zasebni lasti, da bodo potrebna arheološka izkopavanja in da bo v teh prostorih zelo težko zagotoviti sodobne galerijske standarde. "Ne gre za to, da UGM ne želi biti na pričujoči lokaciji, ampak za to, da galerije za sodobno umetnost z vso primerno infrastrukturo z upoštevanjem smernic ZVKD na pričujoči lokaciji ni mogoče realizirati."

Novo UGM so sprva načrtovali poleg tržnice na Lentu, po zapletih z lastniki zemljišča in arhitekti pa so se na občini odločili, da jo umestijo v kulturno središče Maks, ki so ga želeli zgraditi na območju nekdanje tekstilne tovarne na Studencih. A tudi tu načrti niso prišli dlje od položitve temeljnega kamna.

Kolar Sluga je poudarila, da je te projekte vodila občina, ki mora prevzeti odgovornost za to. Sama meni, da sta sprejemljivi obe lokaciji in da bi v obeh primerih lahko zracionalizirali projekt, katerega cena je zrasla tudi do 20 milijonov evrov.

Najbolj pa se nagibajo k rešitvi, po kateri bi nove prostore UGM uredili v stavbi Ajpesa na Trgu Leona Štuklja. Menijo, da ima ta stavba odlično lego v središču mesta in bi z manjšim prizidkom lahko nudila primerne prostorske pogoje za galerijo. Nepremičnina je v lasti države, a Kolar Sluga ne dvomi, da bi se bilo o prenosu lastništva moč dogovoriti.

Po ocenah direktorice bi uresničitev te ideje stala 12,3 milijona evrov. Preureditev objekta na Strossmayerjevi ulici se je v preteklosti ocenjevala na devet milijonov evrov, a ta ocena po mnenju direktorice ni več realna. Prav tako je spomnila, da je selitev nujna, saj v trenutnih okoliščinah težko izpolnjujejo nacionalne standarde. "Želimo, da Mestna občina Maribor preneha s podtikanjem in podpiranjem zakonsko problematičnih odločitev in slabih arhitekturnih načrtov," je še dejala.