Renata Zamida za STA: Slovenščine na Amazonu še nekaj časa ne bo

Spletni distribucijski portal za elektronske knjige Biblos bo s 30. junijem zaključil testno obdobje, v katerem so zabeležili okoli 6500 izposoj in več kot 1100 stalnih uporabnikov.

V testnem obdobju sistem ponuja zgolj izposojo e-knjig, s 1. julijem pa bo omogočen tudi njihov nakup. Za izposojo uporabniki potrebujejo veljavno članstvo v eni od sodelujočih knjižnic, sicer pa se v Biblos lahko registrirajo tudi uporabniki, ki niso včlanjeni v katero od knjižnic, vendar lahko knjige le kupujejo.

Če narediva primerjavo Amazon-Biblos...

To je predvsem po velikosti, tržnem deležu, korporacijski logiki in še čem seveda nemogoče. Amazon je izjemno zapleten in globalen sistem in nesmiselno bi bilo snovati nek "slovenski" Amazon. Hkrati pa nismo želeli več čakati, da bi se Amazon končno odločil, da bi tudi slovenščino podprl kot svoj jezik. Slovenščine med jeziki, ki jih Amazon podpira, očitno še kar nekaj časa ne bo, čeprav smo pred dvema ali tremi leti, ko smo o tem povpraševali na Amazonu, dobivali informacije, da se bo to zgodilo v kratkem. Amazon namreč želi, da vsi jeziki, ki jih na novo podprejo, delujejo na bralnikih kindle od najnovejše do prve generacije. To seveda zahteva ogromno testiranja, je dolgotrajno in predvsem drago. Zato se prednostno lotevajo velikih tržišč in mislim, da bo pred slovenščino na vrsti še veliko drugih jezikov. Žal ima veliko slovenskih bralcev bralnik kindle, s katerim so pri nakupu e-knjig vezani izključno na Amazon.

Biblos deluje v majhnem okolju, zato ima omejitve predvsem v smislu nabiranja gradiva. Zaradi omejenosti na slovenske založnike bo nabiranje gradiva počasnejše. Tehnično deluje brezhibno, nakup in izposoja knjig pa sta izredno enostavna.

Razlika je tudi v tem, da v Sloveniji nismo zaobšli knjižnic. Slovenija je v smislu knjižnične izposoje in podpore javni mreži knjižnic s strani države specifična. Knjižnična mreža je zelo močna, zato je bilo smiselno, da z njo sodelujemo. Konec koncev bi lahko knjige izposojali tudi mimo knjižnic, vendar smo menili, da bo za promocijo e-knjige in za promocijo samega sistema kot tudi za uporabnike, ki si bodo e-knjige tako lahko izposojali v okviru letne članarine v knjižnici, to najboljša izbira.

Lahko prosim opišete odziv slovenskih založb na sistem Biblos?

Založbe kažejo veliko zanimanja, imajo pa težave s časom ter denarjem, ki ga zahteva priprava e-gradiv. V času krize za založnike težavo predstavlja vsakih 100 dodatnih evrov, ki jim morajo investirati v karkoli. Poleg tega so e-knjige podvržene višji stopnji obdavčitve, torej imajo 20-odstotni DDV, ki pa se bo z julijem še nekoliko zvišal. Skratka, založniki zelo dobro preračunavajo, zato gre napredek pri pretvarjanju njihovega programa v e-program zelo zelo počasi. Vsi željno pričakujejo razpis Javne agencije za knjigo (JAK), s katerim bi subvencionirali prav pretvorbo knjižnega programa v format epub. Veliko založnikov bo tako lahko pridobilo sredstva, s katerimi bodo lahko svoj program pretvorili v e-knjige. Veliko jih je reklo, da bodo počakali in se sistemu priključili v jeseni, ko bodo videli, kako in na kakšen način platforma deluje, kakšen je odziv ter kolikšna je njena prisotnost in vidnost.

Vseeno pa je nekaj založnikov, ki v tem trenutku vehementno nočejo ponuditi svojega programa v e-obliki. Nekatere založbe se trdno držijo načela prodaje fizične knjige, ker so prepričane, da bodo s tem, ko bodo ponudile tudi e-knjige, naenkrat nehale prodajati fizične knjige. Skratka, predstavljajo si, da bo to za njih poslovna katastrofa. Sama sicer menim ravno obratno, na e-knjige je potrebno gledati kot na nov prodajni potencial, priložnost pridobitve novih bralcev, ne pa da se jih bojimo. So namreč realnost, tudi med slovenskimi bralci, in dlje ko bodo slovenski založniki tiščali glavo v pesek, slabši bo dolgoročni poslovni rezultat.

Sicer pa verjamem, da bo nabor v smislu pestrosti strmo naraščal v letošnjem in naslednjem letu.

Pa večje založbe, denimo Mladinska knjiga?

Mladinska knjiga želi vzpostaviti tudi svoj sistem za prodajo e-knjig. Zagnali niso še nič, ko pa ga bodo, bomo videli, kakšen bo. Sama ne vidim nobenega razloga, da svojih knjig ne bi ponujali tudi v sklopu Biblosa. Pravzaprav smo v pogovorih vseskozi dobivali zagotovila, da bodo v Biblos vključili vsaj vsa subvencionirana dela, pri katerih ni težav z avtorskimi pravicami. Tudi druge večje založbe pri nas so sistemu naklonjene - seveda tiste, ki so na splošno naklonjene e-knjigi.

Ravno vidik avtorskih pravic pri izposoji in prodaji e-knjig za založnike pomeni določeno breme. Tisti, ki imamo veliko prevodne literature, se s temi težavami srečujemo vedno znova, ko odkupujemo pravice, saj na primer določeni tuji agenti avtorske pravice za e-knjige zaračunavajo celo dražje kot pravice za tiskano knjigo. Tudi tu imamo slovenski založniki seveda težavo, saj v tujini večinoma ne razumejo, da je slovenski trg tako majhen, da ne morejo računati na visoke dohodke.

Kakšen pa je bil v testnem obdobju odziv uporabnikov?

Odzivi so bili zelo pozitivni in raznovrstni. Zanimivo je, da želi veliko uporabnikov e-knjige še vedno brati na svojem računalniškem zaslonu in ne mobilni napravi. Zato pripravljamo tudi svojo aplikacijo za operacijski sistem Windows. To bo bistveno olajšalo branje tudi tistim bralcem, ki morajo sedaj uporabljati aplikacijo Adobe Digital Editions, ki pa ni najbolj uporabniku prijazna.

Najboljšo uporabniško izkušnjo imajo tisti, ki Biblos uporabljajo na tablicah, bodisi z operacijskim sistemom Android, bodisi na Applovih. Tablice so ravno prav velike, da je aplikacija odlično vidna in se lahko po velikosti tudi prilagaja. Za razliko od telefonov, ki so malo premajhni, čeprav nekateri prisegajo na branje na pametnih telefonih, ne pokvari bralske izkušnje.

Negativnih izkušenj je bilo zelo malo. Na začetku jih je bilo nekaj vezanih prav na bralno aplikacijo za android, ki je imela nekaj hroščev, a smo jih v testnem obdobju uspešno odpravili. Verjamem, da sta obe aplikaciji sedaj brezhibni. Omogočata pa tudi precej interaktivnosti, na primer, da se lahko uporabniki hitro povežejo z družbenimi omrežji, pa spremljanje statistik, mnenj, novosti itd.

Koliko naslovov lahko pričakujemo ob rednem zagonu Biblosa 1. julija in kakšna so pričakovanja za prihodnost?

V začetku jih bo nekaj več kot 500, verjamemo pa, da bomo do konca leta to številko zvišali za najmanj dodatnih 300 naslovov. Založnikom ponujamo izjemno ugodne pogoje prodaje, boljše kot Amazon ali Applov iBookstore. Predvsem jim nudimo tudi prihodek od izposoje njihovih e-knjig, kar je zagotovo zelo pomembno, saj veliko založnikov poudarja, da knjižnice postajajo vedno bolj ključen kupec njihovih knjig.

Izpostavljate sodelovanje s knjižnicami. V testnem obdobju je sodelovalo deset splošnih in ena strokovna knjižnica. Obstajajo načrti za širitev tudi na tem področju?

Načeloma se dogovarjamo, da bi vstopila celotna mreža slovenskih splošnih knjižnic - teh je 58. To pomeni, da bodo lahko tako rekoč vsi prebivalci Slovenije, ki so včlanjeni v knjižnico - od Murske Sobote pa do Kopra - uporabljali Biblos.

Veliko zanimanja zaznavamo tudi pri strokovnih, specializiranih, šolskih in visokošolskih knjižnicah. Za šolske knjižnice bo verjetno potrebna prilagoditev sistema z naborom gradiva, primernega za osnovnošolsko rabo, pa tudi zato, ker šolske knjižnice večinoma niso vključene v Cobiss, ampak uporabljajo svoj sistem.

Sistem je izjemno zanimiv tudi za univerzitetne knjižnice, ki želijo svojim študentom letno učno gradivo ponujati v e-obliki. Na veliko fakultetah, s katerimi se pogovarjamo, opažajo, da njihovi študenti ne stojijo več v vrstah pred fotokopirnicami, ampak gradivo skenirajo in predavanja obiskujejo s tablicami in računalniki. Zato bi bila zanje velika prednost, da bi lahko študentom ob vpisu s posebnim geslom omogočili dostop do učnega gradiva za cel semester ali šolsko leto. Tudi v ta namen bomo sistem lahko ustrezno prilagajali nekim manjšim, zaprtim ekosistemom.

Za Biblos pa se zanimajo tudi knjižnice iz tujine. Predstavitev smo imeli že za strokovne delavce v Italiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem.