Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SREČNI KONCI - Z IRONIJO ZAČINJEN KOZINČEV ROMAN

Željko Kozinc v svojih proznih delih pogosto izhaja iz kriminalnega romana, a se zgodba prej ali slej iztrga iz žanrskih okovov. Že začetek novega dela, ki je osmi Kozinčev roman, priča o podobni strukturi. Zgodba romana se začne na zabavi oglaševalskega mogotca, kjer se med ostanki pečene kozličevine znajde človeško uho. Roman je tako začinjen z neprikrito ironijo. Romaneskno popotovanje proti izhodiščnemu dejanju zgodbe, ki naj bi pojasnilo, kdo je koga spravil ob uho in zakaj se je to zgodilo, postopoma razkriva zapletene intimne odnose glavnih akterjev dogodka. Med njimi sta arhitektka Neva in njen sin Daniel. Na njuni zgodbi so pripeti še oče, ljubimec in prijatelj, njihove vloge pa so povsem prežete in premešane ter polne zakopanih skrivnosti.

Željko Kozinc je pesnik, publicist, scenarist in potopisec. V mlajših letih je delal kot novinar, pozneje kot urednik pri Delu. Za roman Visoki tujec (2004), ki je bil nominiran za kresnika, je prejel več nagrad. Za kresnika je bil nominiran tudi roman Lov na Rembrandta (1992). Objavil je več dramskih del in radijskih iger.

MANSFIELD PARK - NETIPIČEN ROMAN JANE AUSTEN

Roman Mansfield Park je bil v času svojega izida - izšel je leta 1814 - največja prodajna uspešnica Jane Austen. Avtorica bralcu predstavi Bertramove, ki pripadajo aristokraciji, premožne meščane Crawfordove in družino Price, ki zastopa delavski sloj ter ji revščina ni tuja. Roman se od ostalih del Austenove razlikuje po tem, da se dotika več vsebinskih področij hkrati, od posvečenja v duhovništvo, tradicionalnih običajev do kolonializma. Protagonistka romana je Fanny Price, ki zaradi revščine svojih staršev odrašča pri bogatih sorodnikih na posestvu Mansfield park. Ko v soseščino prispeta Mary Crawford in njen brat, ostane edina, ki je njun meščanski vpliv ne prepriča. Roman je prevedla Meta Osredkar.

Jane Austen (1775-1817), ki danes velja za eno najodličnejših angleških romanopisk, za časa svojega življenja ni bila javno priznana kot pisateljica, saj je skladno s takratno prakso ženskih avtoric objavljala anonimno. Pisati je začela leta 1787, za njeno prvo resnejše besedilo pa velja kratki roman v pismih Lady Susan. V evropski književnosti si je poleg z romanom Prevzetnost in pristranost trajno mesto zagotovila še z deloma Razsodnost in rahločutnost (1811) ter Emma (1815).

KRALJEVA GORA - ZGODOVINSKO-DOMIŠLJIJSKI ROMAN, POSTAVLJEN V ČAS LANGOBARDOV

Roman Vasje Klavore Kraljeva gora prinaša preplet zgodovinskih dejstev in pripovedne fantazije, ki temelji na delu Zgodovina Langobardov Pavla Diakona. Leta 568 so se Langobardi, ki so tisti čas živeli v Panoniji, odločili za množično selitev proti jugozahodu. Klavora je pred pričujočim romanom že pisal zgodovinska dela, med drugim je avtor dela Plavi križ o soški fronti. Knjiga Kraljeva gora je po besedah urednika Zdravka Duše na zgodbeni ravni polna presenetljivih obratov, zapletov in maščevanj, tako da obljublja zanimivo branje tudi po tej plati.

Vasja Klavora (1936) po izobrazbi zdravnik je po končani karieri kirurga postal poslanec, več kot dve desetletji pa se posveča tudi pisanju. Plavemu križu (1992) so sledile monografije Koraki skozi meglo (1994), Škabrijel (1997), Predel 1809 (2003) in Doberdob (2007).

MOJ DNEVNIK. PAJEK - KNJIGA, KI OTROKOM PRIBLIŽA ŽIVLJENJE PAJKOV

Knjiga Moj dnevnik. Pajek je napisana v obliki osebne zgodbe mlade pajkovke. Prek njenih dnevniških zapiskov mladi bralci izvedo vse o načinu življenja pajkov, o krajih, kjer živijo, o primernih mestih za pletenje mrež, hrani, ki jo imajo najraje, njihovih sovražnikih in drugih zanimivostih. Zgodba pajkovke je ponekod malce grozljiva, v glavnem pa zanimiva in predvsem poučna. Delo je prevedla Metka Kralj.