Niko Kralj po mnenju stroke vselej med pionirstvom in vizionarstvom

V svojih najproduktivnejših letih se je Kralj srečal s številnimi ikonami oblikovanja v svetovnem merilu. Prijateljeval je z Ilmarijem Tapiovaaro, se srečal s Charlesom Eamesom in njegovo ženo, z Richardom Mentrijem, Richardom Buckminsterjem Fullerjem, Miesom van der Rohejem, Marcom Zanuso, Tobiom Scarpo in drugimi, je za STA sporočila Hrovatinova, sicer prodekanja za raziskovalno dejavnost na Visoki šoli za dizajn.

Kralj je kot mednarodno priznan strokovnjak na področju oblikovanja v drugi polovici 20. stoletja sodil med najpomembnejše industrijske oblikovalce na svetu. Leta 1962 je prejel najvišje slovensko priznanje na področju kulture - Prešernovo nagrado za uspehe na področju oblikovanja in arhitekture.

Njegove inovativne rešitve so svetu dale nekaj brezčasnih kosov pohištva, je poudarila Hrovatinova. Izdelki, ki jih je zasnoval za velikoserijsko proizvodnjo, so bili komercialno zelo uspešni in izdelani tudi v več 100.000 kosih. Zaradi svoje brezčasne modernistične forme sodijo Kraljevi izdelki v zakladnico evropske moderne klasike. Njegovemu stolu Rex je stroka s sprejetjem v newyorški Muzej moderne umetnosti MoMA (Museum of Modern Art) podelila status umetniškega izdelka.

Kralj je svojo profesionalno pot začel v gospodarstvu, kasneje pa jo je nadaljeval na Fakulteti za arhitekturo. Bil je ustanovitelj in predstojnik Inštituta za oblikovanje. V Sloveniji in tujini je prijavil in registriral 118 patentov in modelov ter izdelal 39 raziskovalnih nalog. Bil je inovator in izumitelj na najrazličnejših področjih, predvsem na področju konstruiranja in racionalizacije v proizvodnji.

"Kraljev prispevek ali sled, ki jo je pustil zanamcem, so izjemni stoli in večfunkcionalno pohištvo, ki se lahko preprosto nadgrajuje in spreminja v skladu s človekovimi potrebami in spremembami v kulturi bivanja. Če vemo, da je bilo povojno obdobje gradnje nove države - tedanje Jugoslavije in če se vse zasluge na področju arhitekture, urbanizma in stanovanjskih zgradb, pripisujejo večinoma Ravnikarju in Mihevcu, je industrijsko oblikovanje tista zgodba o uspehu, ki jo brez pomisleka in s ponosom pripisujemo Kralj," je na spletni strani Nika Kralja zapisala njegova učenka, arhitektka Nada Matičič z Visoke šole za dizajn.

Matičičeva je omenila tudi Kraljevo vizionarsko vlogo: "Ekološko oblikovanje, trajnostni razvoj, reciklaža, vse te pojme, ki so nenehno prisotni v sodobni družbi, je profesor Kralj vizionarsko vključeval v zasnove svojih izdelkov v drugi polovici 20. stoletja. Sprašujem se, zakaj smo izgubili to nit odličnih začetkov in številnih uspehov, ki so se dogajali v globalnem merilu. Vsekakor bi danes Slovenija potrebovala to zavest in znanje profesorja Kralja ali še bolje potrebovali bi nekaj takšnih kraljev."