Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ESTERINA ZAPUŠČINA - ROMAN MADŽARSKEGA PISATELJA O LJUBEZNI IN ODLOČANJU

Roman Esterina zapuščina, ki ga je Sandor Marai izdal leta 1939, se začne, ko se v protagonistkino življenje po 20 letih nepričakovano vrne Lajos, s katerim jo je - vse do poroke z njeno mlajšo sestro - povezovala strastna ljubezen. Odtlej je Estera živela skromno, a mirno življenje, ki ga zdaj ponovno razburka Lajosev prihod. Poleg vprašanja, zakaj je sploh prišel, Estero muči tudi vprašanje, ali se je kaj spremenil. Bil je namreč nagnjen k laganju in goljufanju. V delu, ki je le navidezno preprost roman, se Estera odloča za nadaljnjo pot, kar lahko nakazuje tudi na družbeno situacijo na Madžarskem tik pred drugo svetovno vojno. Takrat se je namreč meščansko življenje znašlo v krizi in ni bilo mogoče vedeti, za kaj bi se bilo bolje odločiti, piše avtor spremne besede Istvan Fried. Po romanu, ki je bil preveden v številne jezike, so leta 2008 na Madžarskem posneli tudi film. Za slovenski prevod, ki je izšel v Modrijanovi zbirki Nostalgija, je poskrbel Jože Hradil.

Madžarski pisatelj, pesnik in dramatik Sandor Marai (1900-1989) je bil rojen v plemiški družini v Košicah kot Sandor Karoly Henrik Grosschmied de Mara. Z več kot 40 knjigami, predvsem romani, velja za enega pomembnejših literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Pred drugo svetovno vojno je študiral in bil novinar v Nemčiji, nato pa živel v Budimpešti. Po vojni je ostro nasprotoval komunistični oblasti, zato njegovo ustvarjanje ni bilo več zaželeno. Leta 1948 je zapustil domovino in se ustalil v ZDA, kjer je pisal naprej, leta 1989 pa je storil samomor. Čeprav je bil pred vojno zelo cenjen, so ga v drugi polovici minulega stoletja zaradi politične emigracije skoraj povsem pozabili. Njegova dela so ponovno odkrili v 90. letih. V slovenščino sta poleg pričujočega romana prevedena še romana Sveče so dogorele in Ljubimec v Bolzanu.

ČUDOVITE LETEČE KNJIGE GOSPODA MORRISA LESSMORA - SLIKANICA, KI OPEVA LEPOTO KNJIG

V ospredju slikanice, ki sta jo ustvarila ameriški pisatelj, ilustrator in filmski ustvarjalec William Joyce in ilustrator Joe Bluhm, je velik ljubitelj knjig Morris Lessmore. Ko mu vihar raznese vse, vključno s knjigami, in besedami za tisto, ki jo piše sam, se odpravi na pot v neznano. Pristane v čudoviti knjižnici, kjer knjige živijo in letajo kakor ptice, on pa skrbi zanje, jim ravna oslovska ušesa, jih krpa in bere. Ko se postara, začnejo zanj skrbeti knjige. Ko popiše zadnjo stran v svoji knjigi, se poslovi in odleti z jato knjig, kot je prišel, na pragu pa se prikaže dekletce, ki ji na roko sede Morrisova knjiga. Še pred slikanico sta nastala kratek animirani film (2011), ki je bil nagrajen z oskarjem, in aplikacija za iPad. Besedilo slikanice je poslovenila Maja Kraigher.

BILI SO MENTORJI - ZBORNIK PRISPEVKOV O SLOVENSKIH MENTORJIH, KI SO SKOZI STOLETJA POMAGALI MLADIM PISCEM

Knjiga Bili so mentorji prinaša prispevke, ki jih je za istoimensko rubriko v reviji Mentor pisal publicist, urednik in prevajalec Iztok Ilich. V rubriki, ki je nastala leta 2010, se je Ilich posvetil mentorskemu delu Primoža Trubarja, Žige Zoisa, Frana Levstika, Josipa Stritarja, Simona Gregorčiča, Frana Levca, Frana Saleškega Finžgarja in Zofke Kveder. H knjigi so dodani še v reviji neobjavljeni prispevki o mentorskem delu Janka Kersnika, Marice Nadlišek Bartol, Lojzeta Kovačiča in Petra Božiča. Poseben prispevek je Ilich namenil tudi prvi reviji Mentor - današnja istoimenska revija se nima za njeno naslednico - ki je kot katoliški list Škofijskega zavoda sv. Stanislava z nekaj prekinitvami izhajala med letoma 1908 in 1941.

Kot v uvodnem zapisu piše dolgoletna urednica revije Mentor Dragica Vesković, knjiga ponuja odgovore na vprašanja, kot so, kaj imajo skupnega mentorji, ki so pomagali uveljavljajočim se avtorjem v različnih obdobjih, s čim so se morali ukvarjati ter kako se je njihova vloga skozi stoletja spreminjala.

RECI NE BREZ SLABE VESTI - PRIROČNIK ZA STARŠE PRIZNANEGA DANSKEGA DRUŽINSKEGA TERAPEVTA

Priročnik za starše Reci ne brez slabe vesti sledi 11 v slovenščino prevedenim knjigam danskega družinskega terapevta Jesperja Juula. Njegovo prvo delo Kompetentni otrok - v slovenskem prevodu izšlo leta 2008 in 2010 - je bilo prevedeno v 13 jezikov in razprodano v več kot 250.000 izvodih. V pričujoči knjigi, ki jo je na Danskem izdal leta 2006, želi pojasniti, zakaj je znati reči ne pomembno za vsako osebno razmerje, ki je uspešno le, če v njem ohranjamo svojo integriteto. To storimo takrat, ko smo sposobni reči ne, kadar res mislimo ne. Če starša nenehno dopuščata otroku, da prestopa njune meje, ju bo starševstvo začelo izčrpavati, otrok pa se bo počutil krivega za njuno izčrpanost. Delo je prevedla Ivana Gradišnik.