Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

AMERIŠKI BOGOVI - ROMAN O BOŽANSTVIH ZDA IZPOD PERESA GAIMANA

Tokratni roman avtorja znanstvenofantastičnih romanesknih uspešnic Neila Gaimana je mešanica fantazijskega sveta ter starodavne in sodobne mitologije. V središče zgodbe je Gaiman postavil molčečega protagonista - Shadowa, nekdanjega kaznjenca, ki po izpustitvi iz zapora od neznanca sprejme ponudbo za delo. Shadow se nemudoma znajde v svetu svojega bizarnega delodajalca; tok nenavadnih dogodkov postavi pod vprašaj vse njegove predstave o svetu. Like v romanu navdihujejo številne mitologije, religije in božanstva sodobnega sveta, kot sta denimo bog tehnologije in boginja medijev. Avtor delo opisuje kot srhljivko, kriminalko, ljubezensko zgodbo in popotovanje. To je knjiga o emigrantski izkušnji, o tem, kaj verjamejo ljudje, ko pridejo v Ameriko. In o tem, kaj se je zgodilo s stvarmi, v katere so verjeli, je zapisal Gaiman.

Britanski avtor Neil Gaiman (1960), ki živi v ZDA, poleg znanstvene fantastike piše tudi kratke zgodbe, je avtor več stripov, slikanic, dejaven je tudi v gledališču in na filmu. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, prislužil pa si je tudi naziv "rockovska zvezda" literarnega sveta. V slovenščini so poleg pričujočega romana v prevodu Boštjana Gorenca na voljo še mladinski roman Coraline, Pokopališka knjiga, Nikolikje, Dobra znamenja in Zvezdni prah. Po literarni zasnovi Ameriških bogov pod okriljem HBO nastaja TV serija.

HIŠA DUHOV - VEČPLASTNA ZGODOVINSKA SAGA PRIZNANE ČILSKE PISATELJICE

Hiša duhov velja za najslavnejši roman čilske avtorice, ki jo je ob izidu leta 1982 izstrelil med svetovne pisateljske zvezde. Roman danes velja za sodobno klasiko, v kateri ni moč prepoznati le Čila pač pa vso Latinsko Ameriko. Avtorica je v svetovni književnosti prikazala lik ženske, zaznamovane z miti in magijo, a vendar vpete v "moški" svet zgodovine. Večplastna zgodovinska saga o treh generacijah družine Trueba opisuje življenje v nemirnih časih. Na ozadju družbenih viharjev pa se razvije tudi veličastna magična zgodba strastne in ponosne družine, katere vezi ljubezni in sovraštva so močnejše od še tako hudih ideoloških razprtij in izdajstev.

Isabel Allende (1942) je odraščala v Čilu, kjer je v 60. letih minulega stoletja delala kot novinarka, vse dokler niso z udarom zrušili njenega strica, čilskega predsednika Salvadorja Allendeja. Pisanje Hiše duhov, ki je bil avtoričin prvenec, je bilo zanjo, kot je nekoč dejala, terapevtsko, saj je vzpostavljala odnos do svoje pretekle in izgubljene zgodovine. Po romanu, ki med slovenske bralce prihaja v prevodu Vesne Velkovrh Bukilice, so leta 1993 posneli film. Allendejeva velja za eno najbolj prepoznavnih pisateljic južnoameriškega magičnega realizma. Stalnica njenih berljivih romanov je prepletanje resničnosti ter mitov in nadrealnih dogodkov. V slovenskem prevodu je na voljo vrsta avtoričinih romanov, nazadnje je lani izšel Otok pod morjem.

GOSPODARSKA ZGODOVINA EVROPE V 20. STOLETJU - EVROPA Z VIDIKA IDEOLOŠKIH IN EKONOMSKIH RAZVOJNIH MODELOV

Knjiga s podnaslovom Ekonomski režimi od laissez-faire do globalizacije prinaša opis zgodovine burnega 20. stoletja skozi presek gospodarskih sprememb. Berend je knjigo zastavil problemsko in primerjalno. Šest poglavij je strukturiral glede na ideološke in ekonomske razvojne modele: liberalni ekonomski model do prve svetovne vojne, konceptualna iskanja v obdobju med obema vojnama, model dirigiranega gospodarstva ter centralnoplanske ekonomije, model mešane ekonomije z državo blagostanja in globalizacijski model s težnjo po ponovnem uvajanju značilnosti liberalnega. Avtor modele presoja s stališča dolgoročne kakovosti gospodarskega razvoja in dosežene življenjske ravni prebivalstva skozi celotno stoletje, je v spremnem besedilu zapisal zgodovinar Žarko Lazarević. Avtor obenem ponudi tudi primere o (ne)uspehu nekaterih najpomembnejših podjetij.

Madžar Ivan Tibor Berend (1930) je eden najvidnejših in prevajanih gospodarskih zgodovinarjev novejše dobe. Napisal je okoli 30 knjig in več 100 študij. V povojni Madžarski je imel več akademskih funkcij. Od začetka 90. let je zaslužni profesor za zgodovino na kalifornijski univerzi UCLA. To je avtorjevo prvo v slovenščino prevedeno delo. Poslovenila ga je Breda Rajar.

TEROR "TRAJNE SVOBODE" - KNJIGA O VOJNI V AFGANISTANU IN PAKISTANU

Vasja Badalič v knjigi Teror "trajne svobode" razloži ključ afganistanske in pakistanske sedanjosti ter prihodnosti. S svojimi pogumnimi potmi po teh državah in srečevanji z žrtvami okupacije, zlorab in zaporednih vojn, v forenzični maniri dokazuje vso nepravičnost vojne in serijske laži t.i. mednarodne skupnosti. "Od prve do zadnje črke knjige se je trudil narediti tisto, kar je naša primarna naloga: iskati resnico in dati glas tistimi, ki so jim ga vzeli ali pa ga sploh nikoli niso imeli", je v spremni besedi k delu Badaliča, sicer zaposlenega na Inštitutu za kriminologijo, zapisal novinar Boštjan Videmšek.