Usoda Picassovih zidnih poslikav v Oslu pod vprašajem

Picasso je poslikave z angleškimi naslovi "The Beach" (Plaža), "The Seagull" (Galeb), "Satyr and Faun" (Satir in Faun) in dve različici risbe "The Fishermen" (Ribič) ustvaril v poznih 50. oziroma na začetku 60. let minulega stoletja. Dela predstavljajo začetke Picassovega ustvarjanja zidnih poslikav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Umetnik je štiri od petih zidnih poslikav zasnoval posebej za zgradbi v zanj značilnem slogu, zaznamovanem s preprostimi geometrijskimi figurami. Ni pa jih sam prenesel na pročelje oziroma notranje stene zgradb. To je namesto njega naredil norveški umetnik Carl Nesjar.

Norveški minister za okolje Baard Vegar Solhjell meni, da je 17-nadstropna zgradba, znana kot "Blok H", v kateri se nahajajo premierjeve pisarne, "mednarodni zaklad". "Če jo podremo, bo to sprožilo mednarodne polemike," je opozoril.

Desničarski skrajnež Anders Behring Breivik je konec julija 2011 svoj morilski pohod začel s tem, da je sprožil eksplozijo avtomobila bombe pred "Blokom H" v vladni četrti v Oslu. Eksplozija je ubila osem ljudi, poškodovala pročelje zgradbe in nekaterih drugih ministrskih zgradb v okolici. Nato je Breivik odšel na otok Utoya, kjer je oblečen v policista streljal na udeležence tabora podmladka norveške laburistične stranke. Skupaj je na ta dan ubil 77 ljudi.

Konec junija se je skupina strokovnjakov odločila, da bi bila najbolj ekonomična rešitev za vladno četrt ta, da bi podrli štiri zgradbe, ki jih je eksplozija najbolj zaznamovala. Med njimi tudi "Blok H" ter "Blok Y", na oziroma v katerih so Picassova dela.

Pojavil se je tudi predlog, da bi zidne poslikave iz zgradb izrezali in jih na ogled postavili nekje drugje. A glede na to, da si je umetnik poslikave zamislil v sožitju z originalno arhitekturo, se mnogi sprašujejo, kam bi jih lahko prestavili. Številni norveški strokovnjaki in publicisti menijo, da to preprosto ni dopustno.

Vodja direktorata za kulturno dediščino Joern Holme je spomnil na arhitekturni, politični in umetniški pomen "Bloka H" in dejal: "Ne smemo podreti najpomembnejših spomenikov naše kulturne dediščine zgolj zato, ker se nam danes zdijo grdi. To je v nasprotju z našimi vrednotami."

Norvežani pa ne kažejo posebne navezanosti na zgradbo. Po anketi, ki jo je junija objavil norveški časnik Verdens Gang, si 39,5 odstotka vprašanih želi, da bi "Blok H" podrli, 34,3 odstotka pa za to, da bi stavbo ohranili.

Umetnik Dag Hol je v komentarju za časnik Aftenposten denimo zapisal: "Zdaj imamo izjemno priložnost, da se znebimo te brutalne, grde in sramotne arhitekture iz 80. let." Dodal je, da zgradba bolj kot karkoli drugega v spomin prikliče opustošenje in mrkost, ki ju je za seboj pustil komunizem.