Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

#ČLOVEK - ZBIR POEZIJE IN POEZIJE V PROZI O ČLOVEKU IN ČLOVEČNOSTI

Delo #Človek, podnaslovljeno Milijoni umirajo, a Evropa laže, je nabor besedil slovenskega pesnika Srečka Kosovela, ki sta jih izbrala in uredila Rok Zavratnik in Tjaša Koprivec. Nabor Kosovelove poezije v ospredje postavlja človeka in njegovo umeščenost v družbeno sedanjost, ponuja pa tudi vizionarski pogled v prihodnost z idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki v sebi nosi očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa.

Srečko Kosovel (1904-1926) je najvidnejši predstavnik slovenske poezije po moderni, ki je pisal pesmi, eseje in kratko prozo. Najobsežnejši del pesništva je posvetil Krasu, pozneje pa je prešel v ekspresionizem. Velik delež v Kosovelovem opusu predstavljajo njegove konstruktivistične pesmi (konsi), ki so izšle v pesniški zbirki Integrali ter so najmodernejši tip slovenske poezije. Za časa njegovega življenja ni izšla nobena pesniška zbirka. Umrl je star komaj 22 let.

12. ŽRTEV - NAPETA IN PRETRESLJIVA ZGODBA IZ KNJIŽNE SERIJE KLUB PREISKOVALK UMOROV

Nova Pattersonova kriminalka tematizira zgodbo sanfranciške narednice Lindsay Boxer, ki se mora kmalu po porodu vrniti na delo in razrešiti dva največja primera v svoji karieri. Glavni osumljenec za prvega izmed njih, umor modne oblikovalke, je nogometni superzvezdnik, zoper katerega pa primanjkuje dokazov. Ko se pri njenem partnerju oglasi še čudaški profesor, ki je prepričan, da je imel preroške sanje o umoru, ki se bo šele zgodil, se zgoda še dodatno zaplete.

Ameriški avtor James Patterson (1947) velja za trenutno najbolje plačanega pisatelja na svetu. Napisal je več kot 50 del, večinoma kriminalnih romanov, ki so se prodali v skupaj 100 milijonih izvodov. Osrednje zvrsti njegovega pisanja so kriminalke, trilerji in fantastika, piše pa tudi v soavtorstvu, med drugim z Maxine Paetro, Michaelom Ledwidgeom in Karpom.

KRONIKA MOJEGA ŽIVLJENJA - VEČ KOT TISOČ STRANI SPOMINOV LITERARNEGA ZGODOVINARJA FRANCETA BERNIKA

Bernik v dveh knjigah z naslovom Kronika mojega življenja beleži spomine na svoje zasebno, predvsem pa na fakultetno, akademsko, znanstveno in politično življenje. Prva knjiga se prične v Guncljah pri Ljubljani, kjer je avtor preživljal svoje otroštvo, druga monografija pa se sklene v Bernikovem 82. letu. Prva poglavja temeljijo na njegovih spominih, kasnejša pa na zabeležkah, ki jih je pisal ob svojih nastopih in predavanjih. Kronika mojega življenja tako prinaša vpogled v življenje akademika z drobci doslej neznanih dejstev in pogledov, ki so jih ob različnih srečanjih predstavili predsedniki, ministri, akademiki in druge pomembne osebnosti.

France Bernik (1927) je leta 1951 diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktoriral je iz literarnih znanosti leta 1960 in se leto kasneje zaposlil pri Slovenski matici, kjer je bil sprva tajnik, nato pa urednik. Leta 1972 je postal znanstveni sodelavec Inštituta za literature pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Filozofska fakulteta ga je leta 1971 izvolila za docenta, leta 1977 v izrednega in leta 1984 v rednega profesorja zgodovine slovenske književnosti. Leta 1987 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, med letoma 1992 in 2002 pa ji je tudi predsedoval. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju literarnih znanosti leta 1999, zlato listino humanizma v Sarajevu leta 1993 in zlati častni znak svobode RS leta 1997.

IZAR LUNAČEK SE PREDSTAVLJA S STRIPOMA ZALOŽENI RAJ IN METAMORPHOSE ANTROPOMORPHICE

Stripar Izar Lunaček ima za seboj plodno poletje. Nedavno je pod okriljem Stripburgerja, v založbi Foruma Ljubljana, izšel album Založeni raj, ki ga je Lunaček, pod psevdonimom Anonymus Gosh, sprva objavil v spletni različici. Idejo za strip je začel Lunaček razvijati v okviru projekta Oklepaj, ki ga je risal za Delo. Osnovni strip o želvi in polžu je bil trdno zgrajen, v njegovem spodnjem nadstropju pa si je puščal prostor za svobodno improvizacijo. "Igral sem take proste rife na temo, ki sem jo uvedel zgoraj, pri tem pa sem se blazno zabaval. Pogost motiv so bile prav zgodbe iz raja, z Bogom, Adamom in Evo, ki so nastajale v duhu nekih neuradnih opomb pod črto - v stilu srednjeveških marginalij v Bibliji ali hecnih ljudskih epizod v srednjeveških cerkvah. Ko je bilo Oklepaja konec, sem začel razmišljati, da bi spodnji strip razvil v samostojen projekt," je za STA pojasnil avtor.

Dogajanje stripa je postavljeno v svetopisemski paradiž pred padcem človeka. Je nekakšna svetopisemska commedia dell'arte v stripu, v kateri klasična delitev vlog znotraj izbrane postavitve poraja nove vrste zapletov in humornih situacij, so zapisali pri založbi.

Popolnoma drugačno, brez dvoma zelo stripovsko, risbo pa je mogoče zaslediti v albumu Metamorphose antropomorphice, ki je izšel pod okriljem Založbe Buch. Tudi ta strip ima zgodovino, saj so njegovi zametki izhajali v Mladini. Lunaček je o njem povedal, da gre v osnovi za zgodbo italijansko govorečega, mafijskega Racmana Bruna v treh delih.

Bruno si zatočišče poišče v mali zakotni deželici, ki se izkaže za Slovenijo, na meji pa mu pomaha Trdonja. V stripu se pojavljajo še Lakotniki in človeške ženske, kar je bilo tipično za Mikija Mustra. Zadnji del seže v Brunovo otroštvo v Italiji. Opisuje, kako se iz istega jajca izvalita z bratom. Njuna mati je Slovenka, oče pa navadna raca. Ko Bruno odraste, zabrede v mafijske vode, njegov brat pa v šov busines. Kdo ve... morda pa gre za samega Jako Racmana?