misliV Mariboru določili trajnostne programe EPK
Maribor, 5. septembra - Devet mesecev po zaključku Evropske prestolnice kulture (EPK) so na mariborski občini izdelali seznam projektov, ki bi jih podpirali tudi po zaključku projekta. Denar - skupno gre za 155.000 evrov - bo razdelil Narodni dom Maribor, ki je po zaprtju zavoda Maribor 2012 prevzel skrb za ta projekt.
Župan Andrej Fištravec je imenoval ekspertno delovno skupino v sestavi Gregor Kosi, Jerneja Ferlež, Zoran Medved in Simona Vidmar, da ugotovi, kateri so "trajno zasnovani" programi EPK, ki si zaslužijo sofinanciranje tudi v letošnjem letu.
"Na podlagi predloga je Narodni dom 30. avgusta že nakazal večino sredstev za sofinanciranje nadaljevanja programov. Nadaljnji razvoj in podporo sklopu trajnostnih programov EPK nameravamo na ravni strategije vključiti v nastajajoči lokalni program za kulturo," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na mariborski občini.
Na seznam za sofinanciranje je ekspertna delovna skupina na čelu z županovim svetovalcem za družbene dejavnosti Gregorjem Kosijem uvrstila devet programov. Največjo vsoto so namenili Festivalu Maribor, za katerega predlagajo financiranje v višini 50.000 evrov. Centru alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) bi namenili 25.000 evrov, Art Kampu 20.000 evrov, Sobi za goste in Živim dvoriščem po 15.000 evrov. Kinu Udarnik so pripisali 10.000 evrov, Centru eksperimentov 9500 evrov, Centralni postaji 5500 evrov in Reviji slovenskega dokumentarnega filma 5000 evrov.
"Predlagane programe in projekte vrednotimo z zavedanjem o zmožnostih in usposobljenostih akterjev, da sredstva porabijo s kar največjimi učinki za kulturno ponudbo in razvoj mesta, pri čemer pričakujemo tako raznovrstnost estetik kot kritičnih refleksij in skupnostnih vzpodbud. Učinki seveda morajo biti preverljivi," je zapisala ekspertna skupina.
Niso pa na primer podprli univerzinega projekta Raz:um, saj mu "manjka jasno profilirana celostna vsebina, ki bi zagotavljala prepoznavno in široko, tudi trajnostno naravnano delovanje". Prav tako so podporo na primer odrekli Literarni hiši Maribor in Literarnim postajam Mariborske knjižnice.
Sredstva za sofinanciranje izbranih programov predstavljajo preostanek iz delovanja zavoda Maribor 2012 v letošnjem letu. Na občini poudarjajo, da omenjeni zavod ni v nobenem dokumentu konkretno opredelil načina sofinanciranja ali podpiranja trajnostnih učinkov EPK. "Če bi zavod sledil zahtevam in sklepom februarske seje mestnega sveta in še bolj jasnim zahtevam županove ekipe neposredno po nastopu mandata Fištravca, bi bil ta znesek bistveno višji," so prepričani.