Občine z izjemo Maribora nadaljujejo sodelovanje tudi po EPK

Kot je za STA povedal Čelan, je EPK dragocena blagovna znamka, na kateri je treba graditi tudi v prihodnje: "Mariborskega menedžmenta ne razumem. V Mariboru imajo polno zavodov, a so edinega, ki ima svetovno prepoznaven brand, dali v likvidacijo, poleg tega pa še zdaj tožijo vse ljudi, ki so delali tam. Mi si takšne norije ne bomo privoščili in bomo to blagovno znamko maksimalno, kar se da, naprej razvijali."

Aktivnosti pelje na več ravneh. Na lokalni ravni naj bi se pod blagovno znamko EPK nadaljevalo povezovanje ptujskih kulturnih ustvarjalcev, javnih institucij, gospodarstva in civilne družbe. "Na Ptuju bomo zagotovo imeli EPK po EPK," je zatrdil.

Na nacionalni ravni si prizadeva ustanoviti Združenje mest Evropskih prestolnic kulture. "Povabljena so vsa mesta. Za pet zagotovo vem, da so zraven. Maribor pa, ko bo zrel, bo zraven. Če ne bo, pa se tudi ne bomo preveč vznemirjali," je pojasnil Čelan.

"V tem trenutku pripravljam vso potrebno dokumentacijo in v roku desetih dni bo pripravljena," je napovedal. Poudaril je, da bo šlo za pravo združenje v pravno-formalnem smislu, katerega ustanovitev bodo morali potrditi občinski sveti, imelo pa bo tudi svoj sekretariat. "Potrebuješ ekipo in moraš imeti zadaj program in denar."

To združenje naj bi nadgradili še z evropskim združenjem mest, ki so nosile naziv EPK, za kar si po lastnih navedbah že močno prizadeva kot član Odbora regij EU. Mesta bi s povezovanjem po Čelanovem mnenju lažje pridobivala evropska sredstva in privabljala turiste.

Ravno dolgoročni učinki EPK so najbolj problematični. V Mestni občini Maribor, ki je bila nosilec lanskega projekta, so šele ta teden objavili seznam projektov EPK, ki bi jih kazalo podpirati tudi v prihodnje.

Da se premalo skrbi za trajnostne učinke EPK v Sloveniji, so v javnem pismu ta teden opozorili tudi nekdanji predsednik sveta zavoda Maribor 2012 Rudi Moge ter pesnika Andrej Brvar in Tomaž Šalamun, ki sta bila člana Akademije EPK. "Z EPK je vzhodna Slovenija dokazala, da ima dovolj odprtosti in lastnega kreativnega potenciala za samozavesten položaj v državi in Evropi... Politično je neodgovorno, da projekt, ki je stal več deset milijonov, ne bi imel nadaljevanja," so zapisali.

Moge je spomnil, da je zavod Maribor 2012, ki je vodil EPK, izdelal strateški načrt z naslovom Stičišče - Kulturreg, ki bi mariborski občini pomagal do odločitve, katere dejavnosti naj se nadaljujejo po prenehanju zavoda in v kakšni statusni obliki. "Žal za ustanovitelja načrt ni bil upoštevanja vreden, šel je po zanj najlažji poti, zavod je poslal v likvidacijo, ne da bi o tej temi resno spregovoril s partnerskimi občinami in kulturnimi akterji," je dodal.