Potrebna večja osveščenost ustvarjalcev avdiovizualnih del o svojih pravicah

Kot je ob robu seminarja o avtorskih in sorodnih pravicah na avdiovizualnem področju, ki ga je organiziral Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (Aipa), ocenil pravnik Bogataj, se ni, dokler ni bilo na razpolago denarja za ustvarjalce, nihče spraševal, s čim trguje, ko sklepa pogodbo. Zdaj pa ljudje, ki so kreativno udeleženi v tej produkciji, ugotavljajo, da so v preteklosti s svojimi pravicami ravnali precej mačehovsko in so svoje pravice prenesli kar v celoti, tudi če jih naročnik morda ni potreboval.

Zato je bil eden od namenov seminarja prav ta, da se kreativne delavce osvesti o njihovih pravicah, "da bo prišlo do teh prenosov zavestno in ne zaradi nepoznavanja". Kot primer je Bogataj navedel prenos pravice za javno posojanje avdiovizualnega dela na nacionalno RTV hišo, kar je po njegovem prepričanju nesmiselno.

Bogataj sicer meni, da je zakonska zaščita avtorjev podana že v zakonodaji, vendar ti ne bodo zaščiteni, "dokler bodo sami pristajali na taka pravila igre, da bodo kar vse blanketno prenašali na filmskega producenta".

S tem se je strinjal tudi direktor Aipe Gregor Štibernik, ki je za STA izpostavil, da je na avtorjih samih, kako bodo zakon uveljavljali. Ob tem je opozoril še na pomen urejanja posameznih pravic znotraj posameznih avtorskih cehov.

Bogataj pa je ocenil, da se posamezniki ne morejo učinkovito boriti za spremembo uveljavljenih praks, pač pa bi morali to vlogo prevzeti cehovska združenja in sindikati: "Glasbeni sindikati v skandinavskih državah so na primer tako močni, da si naročnik ne upa mimo njih in pod tarifo, ki jo sindikat v načelu sprejme, sploh najeti izvajalca."

Veliko vlogo pri informiranju in osveščanju avtorjev, da sploh začnejo registrirati svoja dela, je v zadnjem obdobju odigrala prav Aipa, opozarja njen direktor.

V dveh letih in pol delovanja so dosegli, da imajo prek 700 članov, registrirali pa so več kot 800.000 avdiovizualnih del. Uspeli so registrirati okoli 90 odstotkov vse domače produkcije, tudi za pretekla desetletja. Kot je še pojasnil Štibernik, pa Aipa ščiti vse imetnike pravic, katerih dela se uporabljajo na teritoriju Slovenije ne glede na to, iz katerega konca sveta prihajajo. Bogataj je ob tem navedel, da bodo predvidoma še letos sklenili tudi prve bilateralne pogodbe s tujimi organizacijami.