Alojzu Ihanu bodo danes izročili Rožančevo nagrado

Ihan, ki je bilo za nagrado nominiran že lani, takrat s Hvalnico rešnjemu telesu, tokrat s pronicljivo neposrednostjo sooči le na videz uspešno zgodbo slovenske tranzicije z vprašanjem s strani političnih elit še vedno kolektivizirane odgovornosti in družbene solidarnosti. Rdeča nit nabora 11 esejev je vprašanje morale, o kateri avtor premišljuje brez vrednostnih opredelitev, zgolj kot o "fiziološkem naravnem pojavu", objektivno in stvarno, piše v obrazložitvi nagrade.

Ihanovi Državljanski eseji, ki so izšli lani pri Študentski založbi v zbirki Koda so, kot piše obrazložitvi nagrade, "krik po civilnem razmišljanju, ki si v naši postsocialistični javni sferi ni našlo domovinske pravice. Avtor z duhovito in na realnih tleh stoječo neposrednostjo pokaže, kako in zakaj je bila na videz uspešna zgodba slovenske tranzicije le relativno vzdržljiv barvni premaz, ki se svoji odluščljivosti ne more več izogniti".

Poleg Ihana sta bila letos za nagrado nominirana še Marcel Štefančič jr. in Igor Škamperle. Ihan je po razglasitvi v sredo v Cankarjevem domu dejal, da je namen njegovih esejev provokacija bralca, da bi začel razmišljati o sebi in svoji vlogi v družbi.

Dobitnika nagrade za najboljšo esejistično zbirko je po sredinem pogovoru z nominiranci razglasila žirija, ki so jo sestavljali Ignacija J. Fridlh (predsednica), Edvard Kovač (podpredsednik) ter člani Barbara Pogačnik, Milček Komelj in Miha Pintarič.

Nagrada za najboljšo esejistično zbirko je poimenovana po pisatelju Marjanu Rožancu (1930-1990), enemu najvidnejših slovenskih esejistov 20. stoletja. Prvič so jo podelili leta 1993. Lani je nagrado prejela Kušarjeva za delo Kaj je poetično ali ura ilegale.