Na knjižnem sejmu v Frankfurtu v ospredju strukturne spremembe v branži

Na letošnjem sejmu se bodo posvetili predvsem strukturnim spremembam v branži. Ena od osrednjih tem bo samozaložništvo. Kot piše nemška tiskovna agencija dpa, je knjigotrška branža še do pred nekaj leti vihala nos nad tistimi, ki so knjige izdajali v samozaložbi in so neredko tudi sami krili vse stroške. Vendar pa je ta model vplival tudi na klasično založništvo. Kot že nekaj let, bo tudi letos veliko pozornosti namenjene digitalizaciji in e-knjigam, v ospredju pa bosta še knjižno oblikovanje in startup podjetja v knjižni branži.

Častna gostja letošnjega sejma je Brazilija, ki se bo v Frankfurtu predstavila pod motom Dežela, polna glasov. V Nemčijo bo pripeljala okoli 70 avtorjev, poleg tega bodo na sejmu predstavili 260 novih izdaj, od tega bo 117 naslovov s področja beletristike.

V Frankfurtu pa ne bo najbolj poznanega brazilskega avtorja Paula Coelha. Razlog za to je izbor sodelujočih brazilskih avtorjev. "Od 70 povabljenih avtorjev jih sam poznam le 20, za ostalih 50 pa še nisem slišal. Tako gre verjetno za prijatelje prijateljev, za nepotizem," je Coelho dejal v intervjuju za časopis Welt am Sonntag.

Coelho ob tem dvomi, da so vsi izbranci profesionalni pisatelji. Kot je dejal, se politika, ko gre za uradno predstavitev brazilske literarne scene, vmešava na napačen način. "In kaj me najbolj jezi? To, da imamo zelo živahno novo literarno sceno, ne seznamu pa mnogih mladih avtorjev sploh ni," je še dejal Coelho. Na sejmu po napovedih organizatorjev pričakujejo okrog 1500 avtorjev.

Slovensko predstavitev v Frankfurtu organizira Javna agencija za knjigo RS (JAK). Kot so sporočili, imajo v letošnjem letu možnost predstavitve na nacionalni stojnici ponovno vse založbe, ki so v javnem interesu.

Na stojnici bo predstavljena najnovejša produkcija po izboru založnikov, in sicer leposlovna ter humanistična dela slovenskih avtorjev za odrasle, otroke in mladino, ki so izšla v letu 2012 ali 2013. Vsak založnik lahko predstavi največ 12 naslovov.

Predstavljeni bodo tudi avtorji, nagrajeni s kresnikom in Veronikino nagrado v obdobju 2009-2013. To so Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Goran Vojnović, Tadej Golob, Drago Jančar in Andrej Skubic.

Pozornost bo namenjena tudi avtorjem, ki so zaradi različnih dosežkov v zadnjem obdobju postavljeni v fokus. To so Maja Haderlap, Nataša Kramberger, Maruša Krese, Miha Mazzini, Boris Pahor in Slavoj Žižek.

Slovenska nacionalna stojnica bo že četrto leto zapored gostila tudi mrežo Traduki. Na stojnici bodo predstavljene najnovejše knjige, ki so izšle s finančno in strokovno pomočjo mreže.

Slavnostno odprtje frankfurtskega knjižnega sejma bo že danes popoldne, ko bodo podelili tudi nemško književno nagrado. Letos je prejme na Madžarskem rojena in od leta 1990 v Berlinu živeča avtorica Terezia Mora za roman "Das Ungeheuer" (Pošast). Mora v njem pripoveduje tragično zgodbo zakoncev. Potem ko žena stori samomor, se možu zruši svet. Žirija je delo označila kot "globoko ganljiv roman, ki dobro odraža čas, v katerem živimo".

Slovenski bralci avtorico sicer poznajo po romanesknem prvencu Vsak dan, ki je v slovenskem prevodu leta 2008 izšel pri založbi Litera. Kot je mogoče prebrati na spletni knjigarni Zamisel, gre za "sijajno inteligenten, suvereno konstruiran velemestni roman, poln nasilja in zapravljene ljubezni, eden najbolj ambicioznih in samosvojih, najbolj kompleksnih in lepih sodobnih romanov, napisanih v nemškem jeziku".

Nemško književno nagrado od leta 2005 podeljuje Združenje nemških knjigotržcev za najboljši roman v nemškem jeziku. Zanjo se lahko potegujejo založbe iz Nemčije, Avstrije in Švice. Lani jo je prejela Ursula Krechel za povojni roman "Landgericht" (Deželno sodišče).