Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

VELIKE IN MALE SKRIVNOSTI SVETA UMETNOSTI - DELO, KI DAJE VPOGLED V ZAKULISJE UMETNIŠKEGA TRGA

Novinarki Granetova in Lamourjeva poskušata v delu Velike in male skrivnosti sveta umetnosti odgovoriti na vprašanja, zakaj so nekatera umetniška dela toliko vredna, kako se določa njihova vrednost in kdo odloča, kaj je dobro t.i. umetniško delo in kdo je "dober" umetnik. Delo je plod dveletnega preučevanja zakulisja, ki je temeljilo na pogovorih z ljudmi, ki sooblikujejo svet umetnosti. To niso le umetniki, pač pa predvsem galeristi, trgovci, posredniki, direktorji sejmov, odgovorni v muzejih in dražbenih hišah ter bankirji in finančniki. Tako avtorici vodita bralca v zakulisje umetnosti ter z zanimivo pripovedjo in nazornimi primeri z umetniških sejmov, galerij in dražb razkrivata tudi manj lepe plati: načine, kako nekateri umetniki postanejo slavni, ter kako umetnost plemeniti denar in služi le kot investicija. Delo je prevedel Brane Kovič.

SPOMINI NA ANO FRANK - PRIČEVANJE NIZOZEMKE, KI JE POMAGALA FRANKOVIM V SKRIVALIŠČU

Spomini na Ano Frank, ki so na Nizozemskem prvič izšli leta 1987, prinašajo pričevanja Miep Gies, ki je bila dolgoletna sodelavka Aninega očeta Otta Franka in družinska prijateljica Frankovih. V času, ko so se zaradi preganjanja Judov zatekli v skrivališče, jih je oskrbovala z živili in moralno podporo. Pričevanje Giesove, ki je bila neposredna priča dogajanja, je dragocen vir za zgodovinopisje, ki skuša rekonstruirati dogodke in podati čim bolj objektiven prikaz Amsterdama v obdobju, ko je bila Nizozemska pod nemško okupacijo. Obenem Giesova skozi osebno pričevanje predstavi Ano Frank, ki ji je skušala pomagati in prisluhniti tudi kot odraščajočemu dekletu. Giesova se je pisanja spominov lotila šele v pozni starosti na pobudo Alison Leslie Gold, ki ji je pomagala tudi pri urejanju besedila. Za slovenski prevod dela je poskrbela Martina Soldo.

PRED POSLEDNJIM DNEVOM - NOVI REBULOV ROMAN TOKRAT Z APOKALIPTIČNO TEMATIKO

V novem Rebulovem romanu bo bralec zaman iskal za avtorja značilne teme, kot so Kras s Trstom, antika, srednji vek, slovenstvo, revolucija. Tokrat si je pisatelj privoščil in obenem tvegal razsežnost, ki jo v glavnem obvladuje znanstvena fantastika - prihodnost, v katero je stopil v celotnosti svojega dojemanja sveta. Rebulova Zemlja v romanu ostaja, čeprav jo je neki dvoumni, pol božanski genij, Altisim, poenotil z ukinitvijo držav in narodov. Tudi na "novem" planetu s parlamentarno demokracijo, a tudi tajno policijo, se nemir človeka in družbe ne konča. Gospodarske krize in stavke trajajo dalje. Poleg tega ljudi prevzema apokaliptična tesnoba, slutnja bližnjega konca sveta. Knjiga je izraz upora proti sodobnemu nihilizmu in pritrditev smislu človeka in zgodovine.

Pisatelj, esejist, prevajalec Alojz Rebula (1924) je diplomiral iz klasične filologije v Ljubljani in doktoriral s tezo o Danteju v slovenskih prevodih na univerzi La Sapienza v Rimu. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Njegov literarni opus šteje več zbirk novel, romane, dnevniške zapise in eseje. Za svoje delo je prejel več nagrad. Leta 2005 je za roman Nokturno za Primorsko prejel kresnika, za italijanski prevod romana pa je leta 2012 prejel italijansko nagrado Rigoni Stern.

MESTO KOSTI - PRVA KNJIGA IZ TRILOGIJE KRONIKE PODZEMLJA

Mesto kosti je prvi roman iz trilogije Kronike podzemlja, moderne fantazijske pustolovščine izpod peresa ameriške avtorice Clare. V ospredju romana je zgodba o petnajstletnici Clary Fray, ki gre s svojim najboljšim prijateljem v priljubljen nočni klub v New Yorku. Niti v sanjah ne pričakuje, da bo priča umoru, še manj pa, da bo truplo izpuhtelo in da so morilci - trije najstniki z nenavadnimi tetovažami in s srednjeveškim orožjem - vidni samo njej. Znajde se v skrivnostnem svetu demonov, vampirjev, volkodlakov, angelov in vil. Toda ko jo napade demon in njeno mamo ugrabijo, lovci senc posumijo, da je več kot le običajno dekle. Po romanu, ki ga je poslovenila Alenka Perger, so letos v režiji Haralda Zwarta posneli tudi film z Lily Collins in Jamiejem Campbellom Bowerjem v glavnih vlogah.