misliOsebna zapuščina Ela Lissitzkija odslej v Hannovru
Hannover, 13. oktobra - Osebno zapuščino ruskega avantgardnega umetnika Ela Lissitzkija (1890-1941) in njegove soproge Sophie Lissitzki-Küppers (1891-1978) bodo odslej hranili v Muzeju Sprengel v Hannovru. Zapuščina obsega na stotine fotografij, pisem, rokopisov, pa tudi kolaže in risbe.
"Pri tem gre za veliko novega materiala," je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa dejal direktor muzeja Ulrich Krempel. Umetnikov sin Jen Lissitzki je menil, da je Hannover najustreznejši kraj za hranjenje zapuščine njegovih staršev. "Oče in mati sta se srečala v Hannovru. Njuna ljubezen se je začela tukaj," je dejal.
Zbirateljica Sophie Lissitzki-Küppers je, preden je leta 1927 emigrirala v Rusijo, umetnine, med njimi dela Paula Kleeja ali Vasilija Kandinskega, dala na posodo muzeju v Hannovru. Od tega so jih 13 zasegli nacisti, češ da gre za dela izrojene umetnosti.
Po smrti Lissitzkega je stalinistični režim v Nemčiji rojeno ženo z otrokom izgnal v Sibirijo. Jen Lissitzki se je lahko šele leta 1989 lotil iskanja zaseženih slik iz zapuščine njegove matere. Večina jih danes še vedno velja za pogrešane.
El Lissitzki, s pravim imenom Eliezer, se je rodil v Pohinoku blizu Smolenska v Rusiji. Študiral le arhitekturo v Darmstadtu in med 1. svetovno vojno v Moskvi. Bil je eden najradikalnejših umetnikov po oktobrski revoluciji. Leta 1919 je postal učitelj na umetniški šoli v Vitebsku. Od leta 1921 je bil profesor arhitekture na akademiji v Moskvi, še istega leta pa je emigriral v Nemčijo. Od leta 1928 je živel v Moskvi.
Iz suprematizma in konstruktivizma je razvil geometrijsko abstraktni likovni izraz. Uporabljal je loke, kroge, diagonale in druge linije, ki jih je strukturiral v perspektivi. Bil je eden od pionirjev fotomontaže in drugih sodobnih tehnično-izraznih metod fotografije. Pri oblikovanju knjig in plakatov je veliko pozornost posvečal tipografiji. Kot arhitekt se je ukvarjal tudi s futurističnimi projekti stanovanjskih hiš.