Slovenija 13.10.2013 6:00

Pred 100 leti se je rodil Igor Torkar

Ljubljana, 13. oktobra - Na današnji dan se je pred 100 leti v Kostanjevici na Krasu rodil Igor Torkar. Torkar, ki se je v javnosti najprej uveljavil kot pesnik, pozneje pa še kot dramatik in pisatelj, je prvo pesniško zbirko Blazni Kronos izdal leta 1940, v njej pa izraža ogorčen protest zoper slovenske predvojne politične in kulturne razmere.

Že kot študent je bil Torkar, s pravim imenom Boris Fakin, politično aktiven - sodeloval je pri levičarskem gibanju, bil urednik glasila 1551 in soustanovil društvo Slovenski klub.

Med drugo svetovno vojno je organiziral zbiranje raznovrstnega materiala in denarja za Osvobodilno fronto, a so ga prijeli okupatorji in ga poslali v Dachau, kjer je dočakal konec vojne.

Po vojni se je Torkar, ki je leta 1941 diplomiral na tedanji Tehniški fakulteti v Ljubljani, zaposlil na ministrstvu za industrijo in rudarstvo. A leta 1949 so ga na dachauskih procesih obsodili na šest let zapora, kazen, ki so mu jo po pritožbi povišali na 12 let.

Leta 1952 so ga nato pogojno izpustili, a je bil dve leti nezaposlen s prepovedjo objavljanja. Od leta 1954 je delal na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, najprej kot docent, od leta 1976 pa kot profesor za tehnologijo slikarskih, kiparskih in grafičnih materialov.

Leta 1971 je bila obsodba z dachauskih procesov razveljavljena. Leta 1986 je bil tudi politično rehabilitiran, piše v biografskem leksikonu Osebnosti. Svoje trpke izkušnje z dachauskih procesov je Torkar opisal v romanu Umiranje na obroke (1984).

Torkar je literarno ustvarjal že v študentskih letih; črtice in pesmi je objavljal v Sodobnosti, Jutru in Modri ptici. Njegov opus obsega številne pesniške zbirke, med njimi poleg Blaznega Kronosa še dela Kurent, Jetniški soneti, Zvezde so strnjene kaplje krvi, Balada o smehu, gledališka dela, scenarije, televizijske igre ter publicistične spise.

Torkarjevo ustvarjanje določajo teme izgube, groze in bolečine, ki pa so se skozi verzno obliko pogosto prelevile v ironične in sarkastične zapise. V poznejših letih se je Torkar v svoji poeziji vedno bolj usmerjal v intimnejši, bolj oseben svet. Njegova zadnja zbirka, Pesmi osekle samosti, je izšla leta 2003.

Poleg literarnega ustvarjanja je bil tudi eden od začetnikov izvirne slovenske televizijske igre, med drugim je napisal Študentsko sobo, Balado o taščici ter Čednost v dolini Šentflorjanski.

Torkar, ki je leta 1999 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije, je umrl 1. januarja leta 2004.