Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ŠIROKA - PESNIŠKA ZBIRKA ŽERJAL PAVLINOVE, KI ODPIRA PROSTOR ZA DOŽIVLJAJSKO PRISTNO POEZIJO

Poetika Žerjal Pavlinove v pesniški zbirki Široka gradi na najbolj žlahtni veji lirske tradicije, ki ne potencira pesniških floskul in izpraznjenih pomenov, temveč odpira prostor za doživljajsko pristno poezijo v bogatem emocialno-slikovitem pajčolanu. Osnovno obarvanost pesmi močno določa ženski lirski subjekt. Pesničin vsestranski vid je preraščen s spomini in željami, je o zbirki zapisala urednica Stanislava Repar. Barbara Korun pa je v spremni besedi poezijo Žerjal Pavlinove ocenila kot zrelo, prepričljivo, modro, globoko, spoštljivo in srčno.

Široka je tretja pesniška zbirka Vite Žerjal Pavlin (1963), ki je poklicu profesorica slovenščine. Pred tem sta izšli Pljusknem preko okna in Uglaševalni ton. Leta 2008 je izdala knjigo z naslovom Lirski cikel v slovenski poeziji 19. in 20. stoletja.

NAVDIH IN BESEDE - KNJIGA INTERVJUJEV S TRŽAŠKIMI KNJIŽEVNIKI

Knjiga Navdih in besede zajema avtorje z območja, ki je znotraj slovenskega literarnega ozemlja posebno in samosvoje. Skupna lastnost teh avtorjev je, da živijo na "koncu skupnega slovenskega kulturnega prostora", v njihovih delih pa se - kot posledica sedanjih in zgodovinskih življenjskih razmer - zrcali podoba Slovencev in družbe tega zamejskega območja. Njihova dela so prežeta z duhom vseslovenske kulture in zapisana v jeziku vsem skupne materinščine. Delo ima obliko intervjujev, ki izhajajo iz nekaterih poglavitnih motivov nekega opusa ter podčrtujejo nekatere sociokulturne in idejne okoliščine avtorja, ki sodoločajo njegovo literarno ustvarjalnost. Podaja tako portrete avtorjev kot segmente literarnozgodovinske analize njihovih del. V knjigi so predstavljeni Dušan Jelinčič, Marij Čuk, Ace Mermolja, Evelina Umek, Bruna Marija Pertot, Miroslav Košuta, Zora Tavčar, Alojz Rebula, Boris Pahor, Milan Lipovec in Marija Pirjevec.

Jože Horvat, rojen leta 1942 v Gomilicah pri Lendavi, je študiral v Ljubljani germanistiko in slavistiko, odšel na podiplomski študij v Heidelberg, potem pa se je kot novinar zaposlil pri Delu. Bil je urednik kulturne rubrike, pozneje urednik otroške revije Kekec, dnevnika Slovenec, revije Zvon, zadnjih deset let pa je bil zaposlen na ministrstvu za kulturo. Piše knjižne ocene, eseje, intervjuje in potopise ter kratko in mladinsko prozo.

STRAŽARJI DRŽAVNE MEJE - MONOGRAFIJA O VAROVANJU SLOVENSKE MEJE

Sociolog Pavle Čelik (1941), poznavalec zgodovine orožništva, financarjev, policije, carine in milice, ki je bil med drugim načelnik policije, se je v delu Stražarji državne meje v Sloveniji (1918-2013) lotil zgodovinskega pregleda varovanja mej na območju Slovenije. Od konca prve svetovne vojne so se varuhi meje na Slovenskem spreminjali, nekatere sestavine pa so ostale podobne. V času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Kraljevine Jugoslavije so to vlogo opravljali vojaki obmejne čete, orožniki, finančni stražniki in carinsko osebje. Po drugi svetovni vojni so ostali vojaki obmejnih enot, orožnike so zamenjali miličniki, finančne stražnike so deloma nadomestili cariniki. Po osamosvojitvi Slovenije so na meji ostali le policisti in cariniki. Ko se je Slovenija pridružila EU, je prevzela je tudi naloge varovanja zunanje meje unije in vzpostavila nov, schengenski sistem. Čelik je gradivo pridobil predvsem v Arhivu RS, na ministrstvu za notranje zadeve in arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja, uporabljeni pa so tudi spomini varuhov naših mej, zlasti bivših miličnikov.

KRALJ NEBA - AVTOBIOGRAFIJA SVETOVNO ZNANEGA PADALCA FELIXA BAUMGARTNERJA

Knjiga Kralj neba prinaša avtobiografijo Felixa Baumgartnerja, ki se je s padalstvom začel ukvarjati pri 16 letih. V 90. letih je odkril base padalstvo in odtlej spektakularno skakal z mostov, stavb in spomenikov. Leta 1997 je bil svetovni prvak v base padalstvu. Leta 1999 je skočil s Kristusovega kipa v Riu de Janeiru in s tedaj najvišje stavbe na svetu, Petronasovih dvojčkov v Kuala Lumpurju. Leta 2003 je kot prvi človek s krili iz ogljikovih vlaken na hrbtu preletel Rokavski preliv. Svojo športno kariero pa je kronal s skokom iz vesoljske kapsule in z njim postavil tri svetovne rekorde - najhitrejši prosti pad človeka, najdaljši pad in največjo višino skoka. V delu, ki ga je prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič, opisuje svojo vznemirljivo pot na vrh, spominja se doživetij s svojim prvim učiteljem base padalstva, ki ga je obvaroval pred gotovo smrtjo in zahteval, da se odpove službi, denarju in dekletu. Pripoveduje tudi o prevarah in skrivalnicah, povezanih s svojimi prvimi, večinoma ilegalnimi skoki.