Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

VSTAJA ZOMBIJEV - PROTESTNIŠKI DNEVNIK IZPOD PERESA LENARTA ZAJCA

Vstaja zombijev predstavlja kronologijo prvega vala vseslovenske ljudske vstaje, ki se je začela decembra 2012 in trajala do letošnjega junija. Delo zajema kronološke opise dogodkov, avtorjevo razmišljanje in opise kriznih razmer v državi. Kljub kronološki naravnanosti delo presega zgolj dokumentarni zapis časa, saj avtor v njem ohranja tudi svoje leposlovno poslanstvo, so zapisali pri založbi. Delo ima obliko dnevnika protestnika, v katerem so z opazovalčevega vidika opisani vsi vidnejši protestniški dogodki. Lenart se je obenem odzval tudi na medijsko poročanje ter osvetlil politično manipulacijo predstavitve protestov.

Lenart Zajc je študiral zgodovino in filozofijo, ki ju je pozneje štiri leta poučeval. Svojo učiteljsko izkušnjo je uporabil za osnovo romana Zguba, ki se je uvrstil v ožji izbor za kresnika. Pozneje je opravljal zelo različne poklice, med drugim je bil direktor v Lutkovnem gledališču Jože Pengov in urednik mladinske knjižne zbirke Lunapark založbe Goga. Podpisuje se pod več romanov in nekaj besedil za lutkovne predstave.

LE KAJ POČNE BOG V NEBESIH, KO JE NA ZEMLJI TOLIKO TRPEČIH? - DELO TEOLOGA KARLA GRŽANA, KI ODPIRA VPRAŠANJA TRPLJENJA

Gržan v knjigi Le kaj počne bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih? poskuša rehabilitirati podobo Boga, ki je bila pred tisočletjem popačena za obrambo posvetnih interesov cerkve. V uvodu h knjigi avtor zapiše, da naj bralec v njej ne išče dokončne resnice. V njej bo našel le izhodišča za nadaljnji razmislek, kako je mogoče, da Bog, ki naj bi bil vsemogočen in dober, dopušča toliko "v nebo vpijoče bolečine". To vprašanje je za teologe drzno, celo nedopustno. Najraje se mu v velikem loku izognejo, če pa se ga lotijo, ponujajo za lase privlečene odgovore. Ti so tako šibki, da podnje raje kar sami zapišejo, da zadovoljivega odgovora na to vprašanje ni, in potem vse skupaj zavijejo v veliko skrivnost. "A odgovor mora biti! Vprašanj, pri katerih se ne morem miselno dokopati do odgovora, si sploh ne morem zastaviti, saj presegajo naše miselno obzorje," piše Gržan.

Karel Gržan je magister teologije in doktor znanosti s področja literarnih ved. Pri 18 letih je vstopil v red bratov kapucinov in deloval kot duhovnik v župnijah na Štajerskem. Ukvarjal se je tudi s problematiko zasvojenosti in na Razborju pod Lisco ustanovil Don Pierinovo komuno za odvisnike in pozneje za odvisnice. Zdaj deluje kot škofijski duhovnik.

ROB ZEMLJE - POETIČNA HVALNICA MORJU AVSTRALSKEGA PISATELJA WINTONA

Tim Winton navdih za svoje pisanje črpa predvsem iz obmorskega dela Zahodne Avstralije. "Morje je prav tako rob zemlje," je verz T. S. Eliota, po katerem je avtor povzel naslov svojih obmorskih spominov. V kratkem avtobiografskem delu spiše morju, ki je tudi sicer večni spremljevalec njegovih zgodb, poetično hvalnico. Morje je zanj sveti kraj obredov prehoda, domovanje čudežev in čudes, obenem pa tudi prostor, kjer se ob "vsaki sekundi užitka vedno pojavi trenutek zaskrbljenosti", ter sorodnik puščave, lačen trupel. Podobno kot morje tudi Wintonov jezik občasno naplavi tako nenavadne kombinacije besed, da se osupel bralec čudi, tako kot Wintonov paberkovalec po plaži, ki na morskem obrežju odkriva predmete iz nekega drugega sveta.

Tim Winton velja za enega najbolj uveljavljenih sodobnih avstralskih pisateljev. Pisati je začel že kot študent, slavo pa mu je prinesel poetični epski roman Hiša na Ulici oblakov, ki so ga v Avstraliji uspešno prenesli tudi na oder in televizijske ekrane. Je edini avstralski avtor, ki je že štirikrat prejel nagrado Miles Franklin za najboljši avstralski roman. Z ženo in tremi otroki živi v majhnem ribiškem kraju in se izogiba javnemu življenju, razen kadar predstavlja novo knjigo ali okoljevarstveno pobudo. V slovenskem prevodu sta poleg pričujočega dela v prevodu Brede Biščak ter Hiše na Ulici oblakov na voljo še romana Jezdeci in Vdih.

ZAVEST - PSIHOLOŠKI POGLED NA FENOMEN ZAVESTI

Britanska psihologinja, svobodna pisateljica in predavateljica Susan Blackmore v delu Zavest raziskuje fenomen zavesti in se sprašuje, kakšno vlogo ima. Tako se že v svojem stimulativnem uvodu loti vprašanj, kot sta, ali imamo svobodno voljo in kaj ustvari naš občutek jaza, ter ključnih teorij in sodobnih poskusov o delovanju in zavedanju, vidu in pozornosti, spremenjenih stanjih zavesti ter posledicah možganskih poškodb in učinkih drog. Avtorica obenem odpira tudi vprašanje, ali zavest nemara ni le iluzija, pri čemer jasno prikaže težave, ki pestijo vsa prizadevanja znanstvenikov in filozofov, da bi premostili globoko vrzel med fizičnim svetom in našim zasebnim doživljanjem tega sveta. Delo je prevedla Maja Malec.

Nekdanja profesorica psihologije na Univerzi West of England v Bristolu Susan Blackmore je leta 2000 obesila akademsko kariero na klin in se posvetila pisanju učbenika o zavesti za študente. Je avtorica številnih znanstvenih člankov, piše za več revij in časopisov. Ukvarja se tudi z zenom.