ČKZ že 40 let ponuja prostor za premišljevanje sodobnih dogajanj

Na simpoziju bodo sodelovali nekdanji uredniki ČKZ Leo Šešerko, Darij Zadnikar, Andrej Lukšič in Barbara Beznec. Po besedah Kozinčeve so bili namreč preskoki med posameznimi uredništvi zelo veliki.

"Danes v bistvu ne vemo, kaj se je recimo v uredništvu dogajalo v sedemdesetih letih, kakšno vlogo je imela znanost v socialističnem času, čeprav je nekako jasno, da so bile takrat humanistične in družboslovne znanosti vpete v marksizem," je pojasnila.

Za ČKZ je po njenih besedah značilno, da so bili njegovi tvorci vedno tudi "akterji vseh družbenih gibanj in bojev". "Nastal je na pobudo študentov, ki so bili vpeti v študentski revolt," je poudarila. Dodala je še, da je vpetost v aktualno tematiko vseskozi rdeča nit ČKZ.

"Je tisk, ki si vzame čas in reflektira družbo, teorijo in raziskovanja sodobnega časa," je še poudarila.

V četrtek bodo v Škucu pripravili tudi okroglo mizo z naslovom Opustošenje družbe, na kateri bodo spregovorili Vesna Leskošek, Karin Cvetko Vah, Andrej Kurnik in Uršula Lipovec Čebron. Pogovor bo usmerjal Andrej Pavlišič.

"Danes smo priče poskusom popolne razgradnje nosilnih stebrov družbe, kot so izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo. Po mojem mnenju so ti stebri civilizacijski dosežek, ki se ga v današnji neoliberalni paradigmi ruši. Mislim, da nas čakajo še veliko hujši časi pri teh poskusih," je temo pogovora pojasnila Kozinčeva.

Kot so zapisali na ČKZ, bodo gostje spregovorili o tem, kakšne premike pri dostopu do znanja, zdravja in socialne varnosti prinaša proces opustošenja družbe in se seznanili z nekaterimi odprtimi bojišči na posameznih področjih.

V sklepu o ustanovitvi ČKZ iz leta 1973 je zapisano: "Časopis se bo boril proti nekritičnosti, oportunizmu in proti vsem težnjam na univerzi in v družbi sploh, ki so nasprotne samoupravnim socialističnim odnosom."

Leta 1973, ko je Konferenca zveze skupnosti študentov Slovenije ustanovila Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo (ČKZ), je nad družbenim prostorom visela teža dominantne partijske ideologije in retorike samoupravnega socializma, obenem pa je protikultura živela z občutkom svobode, občutkom, da je vse odprto.

Z nastankom ČKZ se je odprl teoretski, raziskovalni in družbeni forum, ki 40 let pozneje spada med najstarejši znanstveni periodični tisk s področja humanistike in družboslovja v Sloveniji.

Med sodelavci ČKZ so tudi tisti, ki so se z nastankom nove države Slovenije prelevili iz urednikov, avtorjev in sodelavcev časopisa v akterje sprva procesa demokratizacije, nato pa slovenske "mainstream" nacionalistične politike. Med nekdanjimi sodelavci tako najdemo Igorja Bavčarja (odgovorni urednik), Janeza Janšo (sekretar uredništva), Pavla Gantarja (odgovorni urednik), Lea Šešerka (odgovorni urednik), Milana Zvera, Viko Potočnik, Leva Krefta in Igorja Lukšiča, so še zapisali pri ČKZ.