Na hitro prelistano 16.11.2013 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 16. novembra - Pri novomeški založbi Goga so izdali roman Tadeja Goloba Ali boma ye! in prvenec Dijane Matković V imenu očeta. Pri Modrijanu je izšla knjiga Naš Ambrož je odrasel, v kateri Alenka Vojska Kušar predstavi zgodbo svojega avtističnega sina, pri založbi Krtina pa teoretsko delo Simona Critchleya z naslovom Kontinentalna filozofija.

Ljubljana. Kontinentalna filozofija. Foto: STA

Ljubljana.
Kontinentalna filozofija.
Foto: STA

Ljubljana. Alenka Vojska Kušar, Naš Ambrož je odrasel. Foto: STA

Ljubljana.
Alenka Vojska Kušar, Naš Ambrož je odrasel.
Foto: STA

Ljubljana. Tadej Golob, Ali boma ye! Foto: STA

Ljubljana.
Tadej Golob, Ali boma ye!
Foto: STA

Ljubljana. Dijana Marković, V imenu očeta. Foto: STA

Ljubljana.
Dijana Marković, V imenu očeta.
Foto: STA

ALI BOMA YE! - NOVI ROMAN KERSNIKOVEGA NAGRAJENCA

Ali boma ye! je naslov novega Golobovega romana. Med odrasle bralce se vrača z zgodbo o amaterskem boksarju pred zadnjim dvobojem svoje kariere in s ponudbo, ki je ne more zavrniti. Zaplet, na kakršnem so zgrajeni vesterni in hollywoodski filmi o boksu, je zapakiran v sodobno slovensko družbeno okolje. Po besedah glavne urednice založbe Goga je Golobov protagonist eden najbolj trmastih slovenskih junakov, ki večinoma bolj kot po akciji slovijo po hrepenenju in statičnosti. Golob, ki je roman pisal okoli dve leti, si ni želel spremne besede, saj je po njegovem mnenju zaradi krhkosti ne bi prenesel.

Tadej Golob (1967) je novinar in kolumnist, ki je bralce in kritike presenetil z literarnim prvencem Svinjske nogice, za katerega je leta 2010 prejel kresnika. Leto pozneje je izdal mladinski pustolovski roman Zlati zob. Ukvarja se tudi z alpinizmom.

V IMENU OČETA - PRVENEC MATKOVIĆEVE O ODNOSU OČE-HČI

Prvenec Dijane Matković V imenu očeta je knjiga o poskusu odraščanja in iskanju smisla, o očetih in hčerkah, o tesni povezanosti in brezpogojni ljubezni, je o delu zapisala Jelka Ciglenečki. Roman ponuja zgodbo dekleta, ki je obremenjena tako z biološkim očetom kot duhovnimi očeti, s katerimi mora obračunati zaradi težkega otroštva. Zgodbe so ponekod blizu poeziji, drugje pa zaradi konkretnosti prehajajo v fragmente in anekdote. Avtor spremne besede je Robert Kuret, ki meni, da vsa pripoved služi kot portret glavne junakinje.

Dijana Matković (1984) je novinarka, literarna kritičarka, programska vodja Društva slovenskih literarnih kritikov, prevajalka ter prva urednica Airbeletrine.

NAŠ AMBROŽ JE ODRASEL - RESNIČNA ZGODBA O AVTISTU AMBROŽU

Naš Ambrož je odrasel je nadaljevanje knjige Naš Ambrož iz leta 1993. Delo Ambroževe matere ponuja zbirko zgodb in doživljajev avtističnega odraslega, ki ne bo nikoli povsem samostojen in bo vedno potreboval skrbnike in negovalce. Avtorica pripoveduje iz perspektive sina ter s tem odstira vpogled v mišljenje in občutenje avtistične osebe. Skozi Ambroževe prigode lahko bralec spozna, kako drugače svet doživlja avtistična oseba. Knjiga je zanimiva tudi za bralce, ki se z avtizmom niso srečali, pripomore pa tudi k prepoznavanju te motnje. H knjigi je dodan seznam znakov, po katerih je avtizem prepoznaven ter seznam institucij, ki se z motnjo ukvarjajo.

KONTINENTALNA FILOZOFIJA - DELO O ZGODOVINI FILOZOFIJE OSREDNJE EVROPE

Kontinentalna filozofija je sporen koncept, ki zareže v osrčje identitete filozofije in njene relevantnosti na področju javnega značaja in osebnega življenja. Critchley želi na vprašanje, kaj je kontinentalna filozofija, odgovoriti z zgodbo, ki se prične pred 200 leti s Kantom in vključuje razprave o pomembnih filozofih, kot so bili Nietzsche, Husserl in Heidegger. Jedro knjige vsebuje poziv k postavitvi filozofije v osrčje kulturnega življenja, s čimer bi ponovno obudili njeno antično definicijo kot ljubezen do modrosti, zaradi katere je vredno živeti, so zapisali v založbi.

Simon Critchley (1960) je britanski filozof in profesor filozofije na Univerzi v Essexu ter na mednarodnem kolidžu filozofije v Parizu. Je avtor več knjig. Kontinentalna filozofija je avtorjeva prva v slovenščino prevedena knjiga. Za prevod je poskrbel Rok Benčin.