misliLiteraturo Lessingove zaznamovala multikulturalizem in multietničnost
Ljubljana, 18. novembra - Življenje Doris Lessing je bilo razgibano, saj se je v različnih deželah, v katerih je živela, srečevala z multikulturalizmom, multietničnostjo in več religijami, kar jo je izurilo v strpnosti, ki jo zasledimo v njenem proznem opusu. Obenem je kritično povzemala utrip svojega časa, je o v nedeljo umrli nobelovki za STA dejala Stanislava Repar.
Ustvarjanje Lessingove ima zelo širok razpon, od zelo intimnih pričevanj in zgodb do orisovanja političnih okvirjev. Uveljavila pa se je tudi v avtobiografskem načinu pisanja, je povedala književnica, prevajalka, kritičarka in urednica pri založbi KUD Apokalipsa Reparjeva.
Nobelovo nagrado je dobila "absolutno prepozno, tako kot tudi druge literarne nagrade", je poudarila. Po njenem mnenju se morajo ženske "trikrat bolj kot moški dokazati na določenem področju, da prejmejo nagrado".
Pri KUD Apokalipsi so letos izdali avtobiografsko delo Lessingove z naslovom Pod kožo: Prvi del mojega življenjepisa. Po besedah prevajalke Jane Ambrožič je avtoričin opus izredno velik, obsežen in raznolik. Njeno leposlovje je zahtevno, medtem ko je življenjepis morda nekoliko manj, a izredno zanimiv, saj prikazuje izjemno neobičajno življenje Lessingove. Rodila se je v današnjem Iranu, otroštvo preživela v Afriki in tako "imela podlago, ki je nima vsak", je pojasnila prevajalka.
Po besedah Ambrožičeve je bila Lessingova zelo nenavadna osebnost, ki je šla tudi skozi burno politično dogajanje. Bila je aktivna članica komunistične partije, česar se ni nikoli sramovala, niti pozneje, ko je komunizem zavrnila, ker se ni izkazal, za tisto, kar je verjela, je povedala Ambrožičeva.
Lessingova je Nobelovo nagrado prejela pri 88 letih, kar se Ambrožičevi "ob poplavi dobre literature" zdi normalno, "bi jo pa verjetno dobila prej, če bi bila moški", je menila. Dodala je, da Lessingova ni bila feministka, ki bi se za pravice žensk borila na ulici, saj je bila prepričana, "da se stvari urejajo na drugih ravneh".
Lessingova, dobitnica Nobelove nagrade za književnost leta 2007, je umrla v nedeljo, v starosti 94 let. Med drugim je poznana po knjigi Zlata beležnica (1962), ki velja za klasiko feministične literature.
Lessingova se je leta 1919 kot Doris May Taylor rodila v Kermanšahu v današnjem Iranu. Pozneje se je z družino preselila v Južno Rodezijo, današnji Zimbabve. Afrika je bistveno zaznamovala pisateljico in njeno delo.
Prvi književni uspeh je dosegla leta 1950 z romanom Trava poje na temo rasnih razmer v Afriki. Proti svoji volji je leta 1962 postala utelešenje feminizma, ko je izšlo njeno najbolj znano delo Zlata beležnica. V slovenskem prevodu sta poleg omenjenih del na voljo še romana Spomini preživele in Peti otrok.