Debatna kavarna: Enotna cena in ščitenje knjige

Pogovor v organizaciji Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS je povezoval njen predsednik Zdravko Kafol, ki je uvodoma povedal, da imajo to področje v Avstriji zakonsko urejeno že 120 let, na Danskem pa že od časa Prešerna.

Po besedah urednika Mohorjeve družbe Celovec Hanzija Filipiča ima zakon v Avstriji močno tradicijo. Njegovo neupoštevanje se šteje za nelojalno konkurenco in je zakonsko preganjano. Namen zakona je po Filipičev mnenju vsaj dvojen. Z njim država zaščiti knjigo kot kulturno dobrino, obenem pa omogoča tudi svobodo govora, ki je po urednikovem prepričanju mogoča le pri veliki izbiri.

V Avstriji je trenutno le 27 odstotkov knjigarn v verigi petih velikih založniških verig, ostali so zasebni založniki z majhnimi knjigarnami. Zakon po Filipičevih besedah omogoča tudi zaščito delovnih mest, kar je ponazoril z 10.000 delovnimi mesti ter še dodatnimi 20.000, ki so neposredno povezana z avstrijskim založništvom.

Ceno knjige v Avstriji določi založnik in velja za vse, ki jo prodajajo končnemu kupcu. Obstajajo le redke izjeme, med katerimi so do določenega popusta upravičene knjižnice in nekatere druge ustanove ter študenti, ki kupijo knjigo profesorja na šoli, na kateri študirajo.

Predstavnik hrvaškega združenja založnikov in knjigarjev (Zajednice nakladnika i knjižara) Neven Antičević je povedal, da imajo na Hrvaškem to področje urejeno s sporazumom, ki ga podpisujejo tri ministrstva. Ta določa, da se knjigi eno leto ne spremeni cena, ki jo določi založnik. Dopuščajo pa vrsto izjem, saj bi bilo upoštevanje pravila v celoti v več primerih zelo neživljenjsko, je dejal.

S sporazumom so želeli v prvi vrsti zaščiti knjigo pred nizkimi cenami, ki so se jih posluževali trgovski centri, da bi z njimi premamili kupce ter zaradi "divjih popustov" na stojnicah s knjigami, ki, drugače od knjigarn, nimajo stroškov poslovanja.

Švigelj je na pogovoru z naslovom Zakon o enotni ceni knjige, čevlji in jogurt dejal, da želi zakon v Sloveniji zaščititi kakovostno knjigo. Knjigarne okoli 80 odstotkov svojega dobička ustvarijo z uspešnicami in učbeniki. Uspešnice bodo, tako kot poceni knjige, v vsakem primeru preživele, kar pa ne velja za vsa kakovostna dela.

Predlog zakona, ki ga je vlada že sprejela, zdaj pa ga čaka še obravnava parlamentarnega odbora, pristojnega za kulturo, ter sprejem v državnem zboru, predvideva enotno ceno za obdobje prvih šestih mescev po izidu knjige.