Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

DOGODEK V MESTU - DESET PODOB SLOVENSKIH MEST IZPOD PERESA SODOBNIH SLOVENSKIH AVTORJEV

Knjiga Dogodek v mestu prinaša deset razglednic v prozi desetih slovenskih sodobnih avtorjev. Tako se pred bralca razgrnejo mesta Murska Sobota, Ptuj, Maribor, Celje, Ljubljana, Idrija, Jesenice, Trst, Krško in Novo mesto, kot jih vidijo posamezni pisatelji, povezani z njimi. Če sta Prekmurje Miško Kranjec in Feri Lainšček zavila v skrivnostne meglice in stepski veter, bo pogled družbeno kritične Suzane Tratnik povsem drugačen. Znotraj EPK je Maribor veljal za Jančarjevo mesto, kratka zgodba Borisa Kolarja pa bo gotovo pokazala še na kakšno drugo plat štajerske prestolnice. Bralci se bodo lahko spraševali, v čem je poetični Trst Marka Sosiča podoben Pahorjevemu mestu v zalivu, kakšna bo Idrija iz značilne žabje perspektive Tomaža Kosmača ter ali bodo Jesenice lakoničnega Mihe Mazzinija mesto propadlih, zapitih železarjev? Zemljevidu Slovenije so svojo zgodbo o mestih dodali še Goran Vojnović z opisom dogajanja v Ljubljani, Nejc Gazvoda s pogledom na Novo mesto, Stanka Hrastelj z dogodkom v Krškem, Zdenko Kodrič s podobo Ptuja in Dušan Čater z zgodbo o Celju.

BORODIN - ROMANESKNI TRIPTIH SAŠE VUGE

V novem romanu Saše Vuge prevladujejo aluzije na aktualnost v "deželi zadrtih hlapcev", ki je danes v lasti "Räuberbande", je o knjigi zapisal Milček Komelj. Skozi aluzije dojemamo reakcijo na današnji dan, ko poštenje nima teže, ko je kriminal vsakdanjost, ko se vrednote podirajo in ko se zdi, da živimo na smetišču zgodovine. Z enkratnimi primerjavami in z jezikom mojstrskega stilista zmore avtor po Milčkovem mnenju ne le zdramiti, marveč alarmirati. Romaneskni triptih razkriva svet na obsoškem oltarju slovenske današnjosti. Postavlja mu opozorilno znamenje ob poti - tridelno naslikano priliko o največji nesreči, človeški ničevosti tega sveta.

Saša Vuga, rojen leta 1930 v Mostu na Soči, velja za velikega stilista. Svoj romaneskni prvenec Veter nima cest je izdal leta 1958. Sledila so dela Vseenost (1972), zgodovinski roman Erazem Predjamski (1978) in romaneskna tetralogija iz Napoleonovih časov Krtov kralj (1987). Pozornost je vzbudila nova oblika Vugovega pisanja - triptih. Termin poznamo v umetnosti, zlasti cerkveni, kot prikaz tridelnega oltarja, podobno tudi avtorjev romaneskni triptih povezuje tri zgodbe. Za svoje delo je akademik prejel več nagrad, tudi Prešernovo.

STALINOVI OTROCI - ROMAN BRITANSKEGA NOVINARJA RUSKIH KORENIN O STALINOVI RUSIJI

Knjiga Stalinovi otroci je delo v Veliki Britaniji rojenega novinarja in vojnega poročevalca Owena Matthewsa, ki je trenutno zaposlen na uredništvu časopisa Newsweek v Moskvi. Roman je nastal iz želje, da bi razumel življenje svoje mame Rusinje in srce čudne dežele, v kateri se je nazadnje, sredi podivjanega vzpona kapitalizma in spet sredi vojne - tokrat s Čečenijo - znašel tudi sam. Poskušal je najti odgovore na vprašanja, ki si jih je zastavljala njegova mama Ljudmila. Nekega poletnega dne, leta 1937, sredi nasilnega razcveta stalinizma, je Boris Bibikov svoji hčerki poljubil v slovo in izginil za vedno. Prestrašeni deklici sta sredi čistk in na pragu druge svetovne vojne ostali sami v svetu, ki je kar naenkrat postal teman in nedoumljiv. Ena izmed njiju je bila Ljudmila, ki se je pozneje morala boriti za ljubezen in osnovno pravico do skupnega življenja, so zapisali pri založbi. Za prevod dela je poskrbel Jaka Andrej Vojevec.

KNJIGA - DELO O TREH RODOVIH POLJSKE DRUŽINE JUDOVSKIH KORENIN

V Knjigi poljski pisatelj judovskega rodu Lozinski (1980) pripoveduje zapleteno zgodbo treh rodov svoje družine na ozadju zgodovine poljskih Judov od druge svetovne vojne, povojnega komunizma, marca 1968, prek vojnega stanja do danes. Pripoveduje s skopimi sredstvi, pomaga si z običajni predmeti, kot so ključi, kavni aparat, cigaretni ustnik. Ti mu pomagajo osvetliti človeka, dogodek ali spomin. Osebe, poimenovane samo po svoji vlogi v družini, tudi same posegajo v naracijo ter s tem opozarjajo na odgovornost opisovanja sveta v razcepu med fikcijo in resničnostjo. Intimna, avtobiografska družinska zgodba se skozi pripoved preobraža v fikcijo z univerzalnejšim pomenom. Knjigo je poslovenila Jana Unuk.

Lozinski je študiral sociologijo na pariški Sorboni. Preživljal se je kot pleskar, fotograf, prevajalec in asistent slepe psihoterapevtke. Njegovo romaneskni prvenec Reisefieber je dostopen tudi v slovenskem prevodu.