Slovenija 21.11.2013 14:45

Debatna kavarna na temo založništva: poleg kakovosti danes pomembno tudi vzbujanje pozornosti

Ljubljana, 21. novembra - V sklopu Debatne kavarne na Slovenskem knjižnem sejmu so danes pripravili tudi pogovor na temo Smo založniki in knjigotržci res nebodijihtreba "trgovci z novci"?. Medijski strokovnjak Goran Novković je ob tem poudaril, da morajo danes založniki poleg kakovosti poskrbeti tudi za promocijo avtorjev, vzbuditi pozornost.

"Ne govorim o klasičnem bralcu - to javnost prodajalci in pisci knjig že imajo. Vprašanje je, kako priti do preostalih," je pojasnil Novković. Ob tem meni, da je potrebno razmisliti, kako kvalitetne vsebine bolje prodati na račun vabljivosti.

Janez Damjan z Gea Collega se je ustavil že pri naslovu pogovora - trgovci z novci deluje tako, kot bi bili v stari Grčiji, ko so bili trgovci nižja kasta kot filozofi, je dejal. "Trgovec je čisto legitimen poklic - brez njih bi imeli še zmeraj poljedelstvo in bi vsak prideloval svoj korenček. Trgovci kot simbol posrednikov opravljajo pomembno vlogo oziroma, v marketinškem novoreku, dodajajo vrednost," je poudaril.

Založnik je posrednik - posrednik, ki avtorju res pomaga razviti delo, ampak vseeno predvsem posrednik. "Založniki so res trgovci, a vendar niso nebodijihtreba," je dodal Damjan.

Ob tem se postavlja vprašanje, ali založnik izkorišča svoj položaj. "Izkoriščajo ga, če ga lahko. Združevanje založnikov je zato lahko nevarno. Po drugi strani pa so v Sloveniji založniki preveč razdrobljeni. Imamo igralca, ki je tako rekoč vsemogočen, in 100 ali 200 majhnih založnikov. To razmerje ni dobro, zato ima ta panoga toliko težav," je pojasnil.

Publicistka Manca Košir ob tem meni, da ima dober založnik uravnotežen program, hkrati pa podpira tisto, kar je treba podpirati - slovensko književnost. "Drugi kriterij, ali je založba kaj vredna, pa je, ali ima dobre urednike. Obstajajo založbe, ki imajo zgolj lektorje, ki niti vejic ne znajo postavljati. Takšni so res zgolj trgovci z novci," je dodala.

Strokovnjak za komuniciranje Miro Kline pa se je dotaknil začetkov slovenske knjige - meni, da smo si Slovenci "narobe zmitologizirali knjigo".

"Primoža Trubarja postavljamo v nebesa, na prvo mesto, ker je pisec prve knjige. Če bolj podrobno pogledamo, ugotovimo, da je bil relativno zelo slab avtor. Potreboval je veliko lektorjev, da so ga izboljšali do te mere, da je bil objavljiv. V resnici je Trubar izjemno pomemben v založništvu. V Slovenijo je spravil toliko knjig, da jih protireformacija ni uspela zažgati. To je bilo herojsko dejanje. To je pravi mit Trubarja," je poudaril.

Po njegovem mnenju bi morali iz založnikov narediti enake mite kot iz avtorjev. "Če želimo, da bo založba dobro delovala, mora pomagati ustvarjati junake. Avtorjem mora pomagati, da postanejo zvezdniki. To je sestavni del založništva," je dejal in dodal, da knjige prodaja avtor in ne tema ali naslov.

V pogovoru, ki ga je vodil predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS Zdravko Kafol, so omenili tudi Slovenski knjižni sejem. Damjan je poudaril, da so lahko popolnoma zadovoljni z obiskom, če pa bi želeli v Cankarjevem domu pripraviti šov, bi morali ponuditi nekaj posebnega, recimo pripeljati Srečka Katanca in slovensko nogometno reprezentanco, da bi prebirala knjige.