Gabrieli Babnik evropska nagrada za književnost za Sušno dobo

"Ta evropska nagrada je zelo lepo priznanje ... to je nagrada s smislom, predvsem zaradi prevodov ... Želim si, da bi bila prevedena v francoščino, da bi jo lahko prebral tudi moj mož," je po prejetju priznanja povedala Babnikova. Založba Beletrina, ki je izdala roman, je po njenih besedah že dobila nekaj ponudb, predvsem manjših založnikov iz Romunije, Makedonije in Avstrije.

Slovenska nagrajenka je še poudarila, da je zanjo seveda pomembno, da obstaja tudi v drugem jeziku. "Ker je slovenski prostor tako majhen, se zdi nujno, da posežem čez, tudi zato, ker moji romani niso tipično slovenski in si res želim, da bi obstajala še v kakšnem drugem jeziku," je pojasnila ter dodala, da jo sicer zanima predvsem Afrika v Evropi in evropski odnos do Afrike.

Sušna doba je roman o ljubezenskem razmerju med dvainšestdesetletno Slovenko in sedemindvajsetletnim Afričanom, ki je odraščal na ulici in bil žrtev številnih zlorab. Nekateri so ga opisali kot roman o norosti, drugi kot roman o osamljenosti, Babnikova pa pravi, da je prav, da gre roman svojo pot, in dodaja, da je to tudi roman o ženskem užitku.

"Imamo žensko, ki si ne vzame samo drugega telesa, ampak tudi prostor za svoje ustvarjanje. Morda je malce avtobiografski, torej da moraš najti notranjo moč, da kot avtorica in ustvarjalka lahko govoriš o užitku, ki je predvsem domena moških," je o Sušni dobi še povedala Babnikova.

Preostali nagrajenci so Lidija Dimkovska, avtorica makedonskih korenin, ki ustvarja v Sloveniji, Isabelle Wery iz Belgije, Faruk Šehić iz BiH, Emilios Solomu s Cipra, Kristian Bang Foss iz Danske, Meelis Friedenthal iz Estonije, Katri Lipson iz Finske, Marica Bodrožić iz Nemčije, Tullio Forgiarini iz Luksemburga, Ioana Parvulescu iz Romunije in Cristian Crusat iz Španije.

"Slovenija bi morala biti danes zelo vesela in ponosna, saj je dobila kar dve nagradi - eno je dobila slovenska avtorica, drugo pa avtorica iz druge države, ki živi v Sloveniji," je poudarila evropska komisarka za kulturo Andrula Vasiliu. Ta nagrada sicer po njenih besedah spodbuja večkulturnost in večjezičnost, ki sta dejansko bogastvo Evrope. "Dvanajst pisateljev iz različnih držav, dvanajst jezikov ... prav ta raznolikost, to je evropska kultura," je še izpostavila.

Vsak dobi 5000 evrov in možnost prednostne prijave za evropska sredstva za prevod svoje knjige v druge evropske jezike. Za nagrado se lahko potegujejo avtorji iz 37 držav, ki sodelujejo v evropskem programu Kultura. Vsako leto nacionalne žirije v tretjini držav imenujejo izbrane avtorje, tako da v treh letih pridejo na vrsto vse države. Evropska komisija je od leta 2007 za prevode 3200 knjig namenila 2,5 milijarde evrov.

Podelitve se je udeležil tudi minister za kulturo Uroš Grilc, ki je dogodek komentiral z besedami Slavoja Žižka, da je "knjiga ultimativno polje svobode". "In danes s to nagrado smo nekako odstrli 12 polj takšne svobode," je menil in poudaril, da je nagrada zelo pomembna, saj se bo Sušna doba prevajala tudi v ostale jezike EU.

Poudaril je tudi, da EU gradi na pojmu večjezičnosti in precej vlaga v prevajanje literature v različne jezike, kar je zelo pomembno za vitalnost založniških trgov in spoznavanje naše sodobne in tradicionalne kulture. Slovenski založniki so po njegovih besedah med najuspešnejšimi pri črpanju evropskih sredstev.

"Je pa seveda stanje celotne verige knjige nekaj, kar je predvsem v domeni nacionalnih kulturnih politik pa tudi drugih politik, na primer gospodarske in izobraževalne, in tu so države tiste, ki morajo najti ustrezno ravnotežje med spodbudami, ki zadevajo tržno raven knjige in raven, ki se nanaša na javni interes. To ravnotežje moramo vedno znova definirati," je poudaril.

Slovenija to po njegovih besedah počne tudi z zakonom o enotni ceni knjige. "Po izkušnjah 12 držav, ki že imajo tak sistem, zagotavlja nekako bolj pregledno delovanje, postopno padanje povprečne cene knjige, njeno večjo dostopnost in več raznovrstnosti knjižne produkcije," je pojasnil. Vse to je za Slovenijo pomembno, saj naš knjižni trg sicer slovi po zelo bogati produkciji, a tudi po zelo nizki prodaji knjig, dejstvo pa je, da je bralna kultura ne samo kultura izposoje, ampak tudi branja knjig, je še izpostavil.

Gabriela Babnik je slovenska pisateljica, publicistka, prevajalka in kritičarka. Sušna doba je njen tretji roman. Za prvega, Koža iz bombaža, je leta 2007 prejela nagrado za najboljši prvenec. Leta 2009 je izdala roman V visoki travi, ki je bil nominiran za kresnika.