Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

RIBAMOŽ - NOV MLADINSKI ROMAN DUŠANA ČATRA

Osrednji romaneskni lik Čatrovega mladinskega dela je fant nenavadnega videza, za katerega nihče ne ve, kako mu je v resnici ime, zaradi svoje nenavadne podobe pa je dobil vzdevek Algin. Kot edini preživeli brodolomec je od malega živel pri teti, s katero sta komaj shajala, dokler ni nekega dne odkril svojega nadnaravnega daru. Napeta pripoved se loteva dogodkov z gusarji, kriminalistične preiskave in junaških dejanj. Fantazijska večplastna zgodba, v kateri se glavni junak sooča s številnimi čustvi, kot so ljubezen, izguba ljubljenih, krivica in zasmehovanje, bo, kot so zapisali v založbi, pritegnila tako najstnike kot odrasle bralce, ki še niso potlačili svojih mladostniških želja po pustolovščini. Ilustracije k delu je prispeval Aleš Pogorevčnik.

Dušan Čater je na slovensko literarno sceno vstopil leta 1994 z romanom Flash Royal. Napisal je še tri romane za odrasle, med katerimi je bil posebej odmeven roman Ata je spet pijan (2002), ki je bil leta 2003 uvrščen med deseterico finalistov za kresnika. Njegova bibliografija obsega tudi mladinski roman Pojdi z mano (2009) ter dve zbirki kratkih zgodb, Resnični umori (1997) in Džehenem. Za to zbirko je leta 2012 prejel Dnevnikovo fabulo.

NA ZGORNJI MASLOVKI - VEČPLASTEN ROMAN, KI PODAJA RAZMISLEK O 20. STOLETJU IN VEČNIH TEMAH

Zgodba romana je postavljena v Zgornjo Maslovko - četrt Moskve, kjer so v Stalinovem času zgradili umetniško mestece. V enem izmed tamkajšnjih ateljejev živi skoraj stoletna kiparka skupaj s 70 let mlajšim prijateljem Petjo. V zadnjih starkinih dnevih se izbruhi njene nenavadne energije spletejo v prepire in zaupnosti s Petjo, v spomine na razburkano 20. stoletje, ki ga je doživela v celoti, in na razmišljanja o umetnosti. Duhovit, mestoma tudi otožen roman govori o ljubezni in smrti ter moči umetniškega pogleda. Po enoglasnem mnenju kritikov Rubini odlično uspeva spajanje t. i. visoke in nizke žanrske literature. Avtorica je mojstrica jezika in sloga ter ustvarjanja posebne atmosfere. Pisateljičin ideološki naboj je kljub močno prisotni avtorski noti oziroma izpovednosti njenih del vse prej kot fanatičen, je v spremni besedi zapisala Urša Zabukovec.

Dina Rubina, rojena leta 1953 v današnjem Uzbekistanu, je izraelsko-ruska pisateljica, ki sodi med najpomembnejše rusko pišoče pisatelje. Njena dela so bila prevedena v več kot deset jezikov, prejela je številne nagrade. Z romanom Na Zgornji Maslovki, po katerem je bil posnet tudi istoimenski film, se v prevodu Jelke Ciglenečki prvič predstavlja slovenskemu bralcu.

O NASILJU - ENO TEMELJNIH DEL HANNAH ARENDT

Arendtova v knjigi O nasilju postavlja pod vprašaj enačbo oblast je nasilje. V uvodu je izpostavila, da je tekst napisala spričo študentskega revolta konec 60. let prejšnjega stoletja ter se je v razpravo spustila predvsem zato, ker je v zvezi z analizo in pojmom nasilja obstajala nepopisna zmešnjava. Obenem je zaznala razkorak med fascinacijo nove generacije z nasiljem in retoričnim poveličevanjem nasilja pri novi levici ter dejanskim potekom upora na univerzah, ki je zamajal temelje oblasti - vendar ne z nasilno dejavnostjo, pač pa, ravno nasprotno, s političnim, nenasilnim delovanjem. Delo sta prevedla Mirt Komel in Vlasta Jalušič, ki je tudi avtorica spremne besede.

Hannah Arendt (1906-1975) je nemško-judovska filozofinja, ki velja za eno najpomembnejših političnih teoretikov 20. stoletja. Med drugim je znana po člankih o procesu proti Eichmannu leta 1961 v Jeruzalemu, ki so izzvali val ogorčenja po vsem svetu. Zaradi svojega pogleda na zločine holokavsta je bila spoštovana in hkrati osovražena. Arendtova je takrat vpeljala pojem banalnost zla. Po drugi svetovni vojni se je ukvarjala predvsem s stalinizmom kot sistemom vladanja in o tem leta 1951 objavila svoje temeljno delo Elementi in temelji totalnega gospostva. Istega leta je dobila ameriško državljanstvo in se vse do smrti čutila povsem kot Američanka. Prav zato si je upala tudi ta sistem kritizirati, med drugim je v knjigi Resnica in laž v politiki objavila kritiko stališč uradnega Washingtona do vojne v Vietnamu.

VESTE, KDO JE ČERI? - KRATKE ZGODBE IZPOD PERESA NEŽE MAURER

Knjiga Maurerjeve Veste, kdo je Čeri? prinaša zgodbe o Neži in psu Čeriju ter njunih nenavadnih prigodah. Prinaša preprosto in toplo pripoved o prijateljstvu, pogumu, zvestobi, pa tudi o lepoti krajev. Zgode in nezgode, kot jih slika pesničino pero, dopolnjujejo ilustracije Daše Simčič.

Neža Maurer se je rodila leta 1930 v vasi Podvin pri Polzeli. Po vojni je končala učiteljišče v Ljubljani. Poučevala je na Primorskem. Pozneje je končala še študij na Pedagoški akademiji in slavistiko na Filozofski fakulteti. Delala je kot novinarka in urednica. Izdala je več deset knjig pesmi za otroke in odrasle ter prek 80 otroških radijskih iger in povesti, prevedenih v več jezikov.