misliPisatelji z vsega sveta s peticijo proti množičnemu nadzoru
Ljubljana, 10. decembra - Pisatelji iz 82 držav z vsega sveta so sprožili peticijo proti množičnemu nadzoru. Med podpisniki so tudi Nobelovi nagrajenci, danes pa jo po poročanju časnika Delo hkrati objavlja 14 časnikov, med njimi Le Monde, The Guardian, Die Frankfurter Allgemeine Zeitung in El Pais.
Poziv je v zadnjih nekaj tednih organizirala majhna in neodvisna skupina avtorjev (Juli Zeh, Ilija Trojanow, Eva Menasse, Janne Teller, Priya Basil, Isabel Cole, Josef Haslinger) - zgolj po osebnih znanstvih in omrežjih. Danes bo v Berlinu potekala novinarska konferenca, na kateri bodo pobudniki poziva predstavili njegovo vsebino in sprožili javno debato.
Kot so zapisali v pozivu, je množični nadzor postal nekaj povsem običajnega. "Z nekaj kliki na miško lahko država dostopa do tvoje mobilne naprave, tvojega elektronskega naslova, tvojih socialnih omrežij in poizvedovanj po internetu. Sledi lahko tvojim političnim prepričanjem in, v sodelovanju z internetnimi korporacijami, zbira in shranjuje tvoje podatke ter tako sklepa o tvoji potrošnji in vedenju," so zapisali avtorji.
Hkrati so poudarili, da je to v velikem neskladju z eno temeljnih prvin demokracije - spoštovanjem človekove integritete. "Vsi ljudje imamo pravico, da ostanemo nenadzorovani in nenadlegovani," opozarjajo. A to temeljno človekovo pravico je razvoj tehnologije pošteno oskrunil - ne nasploh, pač pa s tem, kar omogoča državam in korporacijam na področju množičnega nadzora.
Med podpisniki peticije je tudi veliko znanih pisateljev iz domačih in sosedskih krogov. Slovenski predstavniki iniciatorjev so Aleš Šteger kot koordinator, Gabriela Babnik, Aleš Čar, Aleš Debeljak, Mojca Kumerdej, Miha Mazzini in Dušan Šarotar. Podpisali so jo tudi znana hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić in njena hrvaška kolega, novinar in publicist Nenad Popović ter na Nizozemskem živeča hrvaška pisateljica Dubravka Ugrešić.
Med podpisniki so še znani italijanski pisatelj, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo, Paolo Giordano, glasbenica z Islandije Björk in avstralski glasbenik Nick Cave.
Med nobelovci za književnost so jo podpisali Orhan Pamuk, J. M. Coetzee, Elfriede Jelinek, Günter Grass in Tomas Tranströmer.
Peticija tako varuje državljane pred nepooblaščenimi posegi in njihovo informacijsko zasebnost, poziva vlade, države in korporacije k spoštovanju temeljnih človekovih in demokratičnih pravic v digitalni dobi ter se obrača na Združene narode, naj pripravijo zakon o digitalnih pravicah.
Pobudnikov "pisateljske peticije" je več kot 500, od danes pa je odprta za vse: podpiše jo lahko kateri koli državljan kjer koli na svetu na spletnem naslovu change.org/surveillance.