Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

JOSEPH ANTON - SPOMINI SALMANA RUSHDIEJA

Delo Joseph Anton, kar je Rushdiejev psevdonim, avtor začne s prologom, v katerem opiše svoje doživljanje na Valentinovo leta 1989. Na ta dan je namreč izvedel, da je iranski verski voditelj, ajatolah Homeini, zanj izrekel fatvo zaradi žalitve preroka Mohameda in vernikov v svojem četrtem romanu Satanski stihi (1988). Avtor skozi spomine nakaže, kako ustvarja, kakšna je bila geneza Satanskih stihov kot tudi nadaljnjih knjig, ki jih je napisal kljub neprijetnim življenjskim okoliščinam. V prvem delu knjige se avtor predaja spominom na otroštvo v Indiji ter odraščanje in šolanje v Veliki Britaniji. Pozneje pa poda komentar, pisan v preprostem dokumentarističnem jeziku, daleč od njegove romaneskne pisave. Z njim želi kar najbolj slediti kronološkemu poteku dogodkov, je v spremi besedi zapisala Jasna Vombek. Spomine, ki jih je poslovenil Jure Potokar, je Rushdie napisal v tretji osebi.

Salman Rushdie (1947) je postal svetovno znan prav leta 1989, ko je Homeini nanj priklical fatvo in ga s tem obsodil na smrt. S svojimi deli se redno pojavlja na skoraj vseh seznamih finalistov za najuglednejše svetovne literarne nagrade. V slovenskem jeziku so poleg omenjenih na voljo še znameniti roman Otroci polnoči, delo Luka in ogenj življenja, romani Tla po njenimi nogami, Klovn Šalimar in Mavrov poslednji vzdih ter zbirki kratke proze Vzhod, Zahod ter Harun in morje zgodb.

AZIJSKE FILOZOFIJE IN RELIGIJE - DELO, KI OPIRA ŠIRŠI POGLED NA FILOZOFIJO

Azijske filozofije so del vsakdana prebivalcev in popotnikov po Aziji, obenem pa so postale nepogrešljiv del splošnega filozofskega diskurza. Danes namreč ne moremo govoriti več samo o filozofiji, ki je zrasla na starogrški in judovsko-krščanski osnovi, pač pa o filozofiji nasploh, torej svetovni filozofiji, ki nikakor ne more izključevati drugih velikih filozofskih tradicij, med njimi nekaterih, ki so bistveno starejše od evropske. Označevanje azijskih filozofij kot "vzhodnih" ali celo "vzhodnjaških" je neustrezno, saj je tudi judovsko-krščanska dediščina, ki jo takšne delitve razumejo kot "zahodno", nastajala v srcu t.i. Orienta. Knjiga razširja meje duha, bralca seznanja z daoizmom, konfucijanstvom, hinduizmom in budizmom ter s specifičnimi načini dojemanja in doživljanja sveta in človekovega mesta v njem.

Maja Milčinski je profesorica za filozofije in religije Azije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer neevropske filozofije in religije preučuje že več kot tri desetletja. Pričujočemu delu je dodala nekaj svojih fotografij, tudi iz nepristopnih predelov Azije.

KLJUB VSEMU REČI ŽIVLJENJU DA - ENO TEMELJNIH DEL USTANOVITELJA LOGOTERAPIJE VIKTORJA FRANKLA

"Bil sem povsem 'običajen' zapornik - nič več kot zgolj številka 119-104," je Viktor E. Frankl (1905-1997), utemeljitelj logoterapije ali tretje dunajske psihoterapevtske šole, poročal o svoji izkušnji koncentracijskega taborišča. Ob njegovih zapisih o razčlovečenosti življenja v koncentracijskem taborišču bralcu v vsej jasnosti prikaže vprašanja o smislu, človečnosti in neodtujljivi temeljni človekovi svobodi. Franklovo pričevanje ni prvenstveno pričevanje o okrutnosti koncentracijskih taborišč, temveč avtor v njem poda svojo življenjsko filozofijo. Med drugim odgovarja na vprašanje, kaj stori človek, ko nenadoma spozna, da razen golega življenja nima več kaj izgubiti. Delo je pri Celjski Mohorjevi družbi izšlo prvič leta 1983, pozneje pa še leta 1992 in 1993. Tokratno knjigo sta prevedla Miriam Drev in Jože Stabej.

Viktor E. Frankl po osnovni profesiji zdravnik, je bil profesor nevrologije in psihiatrije na dunajski univerzi. Četrt stoletja je bil predstojnik dunajske poliklinike za nevrologijo. Bil je profesor na univerzah Harvard, Stanford in drugod. Njegovih 39 knjig je izšlo v 40 jezikih. Volja do smisla je dosegla večmilijonsko naklado in je bila uvrščena na seznam desetih najvplivnejših knjig v ZDA. V slovenskem prevodu so poleg omenjenih na voljo še knjige Biti človek pomeni najti smisel, Človek pred vprašanjem o smislu, Zdravnik in duša, Družina in smisel ter Gora in človek.

PECIVO S STEVIJO - KNJIGA RECEPTOV ZA JEDI S SLADILOM STEVIA

Knjiga je namenjena sladkornim bolnikom in vsem, ki se radi sladkajo brez slabe vesti, saj prinaša recepte s starodavnim južnoameriškim naravnim sladilom. Avtorica receptov je švicarska nutricionistka Brigitte Speck, ki že dolgo preučuje stevijo.

V uvodu priročnika predstavi sladilo, od zgodovinskega pregleda do botanike ter načinov gojenja in uporabe. Glede na visoko stopnjo sladkosti je namreč treba pri uporabi za pripravo slaščic upoštevati določena pravila. Delo je prevedla Miriam Drev.