V Jakopičevi galeriji velika retrospektiva Jožeta Ciuhe

Pod naslovom Labirint časa so na ogled risbe in slike, ki jih je umetnik večinoma ustvaril od 50. let minulega stoletja dalje. Najstarejše delo je Avtoportret - risba s tušem na papirju, ki datira v leto 1948, najmlajše razstavljeno delo pa nosi letnico 2012. Konec razstave, kot je na današnjem vodstvu za novinarje povedala kustosinja Marija Skočir, ki je razstavo zasnovala skupaj s kustosinjo Barbaro Savenc, ostaja nedefiniran, nezaprt, saj Ciuha še vedno ustvarja.

Razstava, ki bo na ogled do 13. aprila, se v veliki meri posveča tudi orisu specifičnega duhovnega in filozofskega ozadja, ki ga je Ciuha gradil predvsem na izkušnjah s potovanj. Pri tem ga je najprej zaznamovalo potovanje v Makedonijo, pozneje pa na budistični Vzhod.

Kot je povedal umetnik, je v budizmu odkril napotilo za življenje. "Povedali so mi, da se po njihovem verovanju človek rodi nedolžen in ima kot tak pred seboj celo življenje. Največ, kar lahko kot človek narediš, je, da iztisneš iz sebe tisto najboljše, kar zmoreš. Če je kaj božanskega v tebi, boš našel življenje. In v tem božanskem sem našel svojo svobodo," je dejal Ciuha.

Postavitev spremlja obsežen katalog, ki vsebuje reprodukcije prek 200 avtorjevih del in tri strokovna besedila, ki izčrpno opisujejo in reflektirajo umetnikovo življenjsko pot ter nastajanje, recepcijo in vlogo njegovega opusa v slovenski umetnosti. Prispevali so jih Savenčeva, Skočirjeva in Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. V slednji bo razstava gostovala v začetku leta 2015.

Ciuha se je rodil leta 1924 v Trbovljah. Ko je bil star štiri leta, se je družina preselila v Videm pri Krškem. Med drugo svetovno vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, vendar je prebegnil k zaveznikom. Leta 1944 se je pridružil partizanom. Po vojni je najprej na Filozofski fakulteti študiral primerjalno književnost, umetnostno zgodovino in arheologijo. Leta 1946 se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je po diplomi opravil še specialko za zidno slikarstvo pri Slavku Pengovu.

Že v času študija je obiskal Makedonijo, kjer je odkril svet monumentalnih fresk in bizantinskega izročila. Leta 1956 je za sedem mesecev odšel v Pariz, pozneje je študijsko potoval na Vzhod, v Burmo, kjer je raziskoval vzhodnjaško in budistično filozofijo ter duhovnost. Prepotoval je še Tajsko, Kambodžo, Indonezijo, Bangladeš in Indijo. Leta 1964 je potoval po Južni Ameriki, kjer je obiskal Brazilijo, Argentino, Čile, Peru in Bolivijo, pozneje pa je skupaj z ženo prepotoval še ZDA in Mehiko.

Med številnimi obiskanimi kraji mu je bil najljubši Pariz, vanj se je vedno znova vračal in se v 80. letih minulega stoletja tja tudi preselil. V francoski prestolnici se je srečal s pesnikom in likovnim kritikom Alainom Bosquetom, s čigar pomočjo se mu je pot v pariško likovno prizorišče širše odprla.

Umetniško ustvarjanje Jožeta Ciuhe je zavezano različnim tehnikam. Akvareli nastajajo predvsem v poletnih mesecih na otoku Šipan, grafika v Ljubljani in Benetkah, slike pa povsod, v vseh letnih časih. Ukvarja se tudi z risbo, ilustracijo, mozaikom in tapiserijo. Je tudi pesnik in pisatelj.

Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Njegova dela se nahajajo v najpomembnejših svetovnih umetnostnih ustanovah.