V Celju se bodo spomnili 100-letnice prihoda prvega znanega Kitajca na Slovensko

Kot je za STA povedala kulturna antropologinja in etnologinja iz Pokrajinskega muzeja Celje in avtorica dogodka Barbara Trnovec, Xu ni bil ne prvi ne zadnji moški v življenju Karlinove, bil pa je edini, kot kaže, s katerim se je zaročila in se nameravala poročiti. Prav te dni mineva 100 let, odkar sta skupaj prišla v Celje, na obisk k njeni mami Vilibaldi, da bi se pogovorili o potovanju z vlakom na Kitajsko, kjer naj bi se poročila.

Spoznala sta se, ko je bila Alma že peto leto v "prostovoljnem izgnanstvu" v Londonu, kamor je kot 19-letnica odpotovala jeseni 1908. Želela je pobegniti od malomeščanskega Celja in pritiskov mame ter članov razširjene družine, uglednih Celjanov, ki se niso mogli sprijazniti z nekonvencionalno in svojeglavo mlado žensko.

V Londonu se je Karlinova preživljala s prevajanjem in poučevanjem tujih jezikov; nemščine, francoščine, italijanščine in angleščine. V času bivanja v Londonu se je naučila še špansko, dansko, švedsko, norveško in rusko ter iz vseh naštetih jezikov, razen materinščine, leta 1914 uspešno opravila izpite na znameniti Royal Society of Arts in na londonski gospodarski zbornici. Učila se je tudi kitajsko in sanskrt.

Po doslej zbranih podatki, sta se Alma in Xu prvič srečala nekega januarskega večera, leta 1913, ko ga je obiskala na njegovem domu v Hampsteadu. Opisala ga je kot "miniaturno izdajo Kitajca". Njegovo znanje jezikov in splošno razgledanost je Alma ocenila kot pomanjkljivo. Ko mu je kasneje poskušala približati evropsko zgodovino in književnost, ni kazal za to nikakršnega zanimanja. Vljudno, vendar očitno zdolgočaseno jo je poslušal in nemudoma pozabil vse, kar je slišal.

Dan pred načrtovanim samomorom se je Alma hotela posloviti od svojega učenca Xuja. Ker je v poglabljanju v umetnost in znanost videla ključ za plemenitenje duha, mu je zadnjo učno uro podarila knjigo nemških pesmi in mu jih pred slovesom prebirala. Ko je prebrala Goethejevo pesem Erlkönig, je zahteval knjigo in pesem še sam naglas prebral. Nepopisno je bilo njeno veselje, saj je menila, da je takrat našla pot do njegove duše. Na njeno vprašanje, čudovito, mar ne, je mirno odvrnil s "fino". Nato je zaprl knjigo in jo vprašal: "Gospodična Karlin, hočete postati moja žena?"

Presenečena Alma je z odgovorom oklevala. V njej so se namreč porajali različni pomisleki, med drugim se je spraševala, kaj bi na to rekel njegov oče. Poleg tega je bil Xu v njenih očeh še otrok, čeprav je sam trdil da sta istih let. Ko ji je tretjič zastavil vprašanje, je Karlinova odgovorila z da.

Prihod v Celje skupaj s Xujem je bil za Almo veliko razočaranje zaradi različnih govoric, čeprav njena mama poroki ni nasprotovala. V začetku leta 1914 je Alma zaroko vseeno razdrla, ko je živela na Norveškem pa je začela pisati roman z naslovom Moj mali Kitajec. Izšel je leta 1921, ko je bila Alma Karlin že na poti okoli sveta.