Pri Cankarjevi založbi Šalamun, Pelevin, Terzani in Neuman

Šalamun je proces nastajanje svoje nove pesniške zbirke opisal kot zbiranje drobcev iz nekega vzporednega sveta, ki se zapisuje vanj. Te drobce nato predeluje v material, iz katerega na koncu nastane knjiga.

Urednik pesniške zbirke Zdravko Duša je povedal, da Šalamun v knjigi z lomljenjem varnega pesniškega modela krši okvir tega, kar naj bi lirika bila, Simona Škrabec pa je v spremni besedi zapisala, da je sodobni svet razbit na nepovezane koščke, podoba, ki bi lahko nadomestila celoto, pa se izmika. Po besedah Škrabčeve zato ostajajo zgolj podrobnosti, ki jih Šalamun vedno znova, z neizmerno potrpežljivostjo "niza na vrvico".

Sodobni ruski pisatelj Pelevin v svojem novem romanu Sveta knjiga volkodlaka fikcijo sooča z realnostjo. Protagonistka romana A Huli deluje kot najstnica, v resnici pa je 2000 let stara prostitutka, ki preživlja dneve v zanemarjenem Bitcevskem parku v Moskvi in preži na svoj plen.

Prevajalec Borut Kraševec jo je opisal kot mitološko bitje iz kitajske folklore, nekakšno nadnaravno mešanico med živaljo, človekom in demonom. Pelevinova knjiga je po Kraševčevem mnenju duhovni roman, v katerem se izrazito polarizirata duhovno na eni in nizko, vulgarno na drugi strani, iz tega pa se poraja napetost, ki jo avtor uporablja za doseganje komičnih učinkov. Delo zaznamujejo tudi elementi socialne kritičnosti, rešitev, ki jo Pelevin ponuja zanje, pa je razvoj na duhovni ravni.

Prvoosebnega pripovedovalca Terzanijevega romana Vedeževalec mi je rekel zadane huda prerokba - celo leto ne sme potovati z letalom, sicer se bo zgodilo nekaj hudega. Za dopisnika iz jugovzhodne Azije je to vse prej kot lahka naloga, zato jo Terzani sklene preizkusiti tako, da v vsakem novem kraju, v katerega pride, poišče zanesljivega prerokovlaca in vsakič znova povpraša po svoji usodi. Po besedah urednika knjige Andreja Blatnika je italijanski pisatelj v svojem romanu, ki je izšel v prevodu Janka Petrovca, reševanje zemeljskih problemov transporta iz točke A v točko B povezal z reševanjem nezemeljskih in s tem bralcem ponudil duhovito, informativno branje, ki ne zastara.

Španski pisatelj Neuman v svojem delu Samogovori, ki ga je prevedla Marjeta Drobnič, opisuje zgodbo umirajočega moškega, njegove žene in njunega mladega sina. Samogovori so razpeti med nežnostjo in ostro resničnostjo ter preskakujejo iz otroštva v perverznost, Blatnik pa jih je označil za provokativno in zanimivo delo, ki preizprašuje kompleksna elementarna vprašanja.

Predstavili so tudi delo Vrvohodska umetnost prevajanja Štefana Vevarja.