misliV kinoteki velika retrospektiva o filmskem premišljevanju kapitalizma
Ljubljana, 7. januarja - S projekcijo filmov Filmski obzornik 57: Vprašajmo se, Živimo, kakor moremo ter Delavci zapuščajo tovarno se bo drevi ob 21. uri v Slovenski kinoteki začela velika retrospektiva Pogoji (in) možnosti. Ta bo do konca februarja preučevala, na kakšne načine lahko film misli kapitalizem. In obratno, so zapisali v kinoteki.
Ljubljana, Kinoteka.
Slovenska Kinoteka.
Foto: Stanko Gruden/STA
Na sporedu bodo raznovrstni filmi, od spominske projekcije filma Hitri in drzni za umrlega igralca Paula Walkerja, Avatarja Jamesa Camerona ter Matrice Andyja in Larryja Wachowskega, pa do Idiotov Larsa von Trierja ter filma Sadovi jeze Johna Forda.
Kot pojasnjujejo v kinoteki, je film v kontekstu mišljenja kapitalizma lahko kadarkoli, kjerkoli in karkoli. Od neme burleske do včerajšnje premiere, od naključne manifestacije do eksplicitne izjave o stvari.
Ob tem poudarjajo, da retrospektive niso izbrali naključno, saj bo letošnje leto še eno, ki ga bo zaznamovala prevlada kapitala na vseh področjih družbenega in individualnega življenja. Leto 2014 pa je tudi stoletnica leta, v katerem je film izgubil svojo nedolžnost.
Leta 1914 je bil namreč novi medij, lahko tudi že nova umetnost, prvič rekrutiran za namene manipulacij s patriotskimi in nacionalističnimi občutki množic, ki so se soočale s šokantnimi, nečloveškimi podobami nove, industrializirane oblike vojne.
Leto 1914 je leto, ko je D. W. Griffith pričel snemati Rojstvo naroda, rasistični ep, ki je zapisal novo umetnost dvoumni usodi: pospešeni modernosti, ki bo osvobodila človeški pogled in zavest spon preteklosti, a tudi prihodnosti, ki bo zmožna vpreči množice v katastrofalne politične projekte 20. stoletja.
Leto 1914 pa je vendar tudi leto, ko se je v film priklatil Charlie Chaplin in utelesil univerzalno podobo revščine in neuklonljivega človeškega duha, ki se instinktivno upira vsemogočni logiki kapitala, nacionalne države ter represivnih ideologij.
Film je takrat demonstriral, da je po svoji naravi demokratična in ljudska kultura. Narejen je iz vsakdanjih, trivialnih, vulgarnih in bežnih sestavin sodobnega življenja, ki so v pravilno odmerjenih kombinacijah zmožne odpraviti simbolne in materialne hierarhije buržoaznega sveta.