misliV Kinodvoru premiera dokumentarnega filma Zelena utopija
Ljubljana, 8. januarja - V Kinodvoru so v torek zvečer premierno predvajali film Zelena utopija Urbana Zorka in Marka Kumra - Murča, ki sledi zgodbam udeležencev projekta Urbani vrtovi v sklopu Evropske prestolnice kulture v Mariboru (EPK). "Projekt nama je bil všeč, ker ponuja zgodbo o ljudeh in družbi na sploh," je v pogovoru po projekciji dejal Zorko.
Ljubljana.
Kinodvor.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
"Želela sva posneti malo bolj ambiciozno zgodbo kot so bile siceršnje - dokumentarni feljtoni in krajši filmčki za splet. Projekt je ponujal potencialno zgodbo, a v to nisva mogla biti prepričana," je še pojasnil.
Zelena utopija se osredotoča na zgodbe štirih posameznikov - Izi je samski upokojenec z nizko pokojnino in strastjo do jagod, Andjela, gospa iz knjigarne, išče rajski vrt, ki ga je nekoč videla v prividu, Špela in Ana pa sta mladi samohranilki v večni finančni in časovni stiski.
Po besedah avtorjev sta imela pri izboru osredjih likov precejšno srečo. "Pogovorila sva se s koordinatorji projekta in vprašala, kdo izstopa, kdo je drugačen. Potem sva šla do ljudi, večina naju je zavrnila, tako da sva ostala z majhnim naborom. Imela sva srečo," je dejal Zorko. Kumer je dodal, da bi bila zgodba povsem drugačna, če bi sodelovali drugi.
Zorko in Kumer, ki sta napisala tudi scenarij za film o prvem ekocertificiranem celostno urejenem skupnostnem urbanem vrtu v Mariboru, sta snemala več kot leto dni. Sproti so med drugim vznikale teme o skupnosti in izgonu iz skupnosti za druge, o odgovornosti, o podvigih, pomenu, veselju in občudovanju narave ter delu svojih rok, so zapisali na spletni strani Kinodvora.
Zanimala ju je dinamika družbe, ki se spoprijema z velikim podvigom, od njenih revolucionarnih ali alternativnih vidikov do ravnanja človeka znotraj tako specifičnega prostora.
V pogovoru, ki se je osredotočil na vprašanja skupnostnega vrta in odnosov znotraj te skupnosti, sta sicer sodelovala še koordinator projekta Matej Zonta in predstavnica ljubljanskega projekta Onkraj gradbišča Urška Jurman.
Zonta je poudaril, da je bilo snemanje gotovo naporno, saj sta avtorja projekt spremljala vse leto, zato imata verjetno toliko gradiva, "da bi, če bi ga shranjevali na starih VHS kasetah, z njim napolnila celo sobo". "Delo ni bilo lahko, pohvala pa gre tudi vrtičkarjem, saj so oni ustvarjalci tega procesa. Oni so tisti, ki danes živijo na tem vrtu," je dodal.
Jurmanova meni, da v filmu zgodbo Ane in Špele dojema kot "lakmusov papir, ali bo ta Zelena utopija vzdržala ali ne". Verjame, da takšni prostori in tovrstne skupnosti navkljub težavam in prepirom lahko obstojijo.