Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

DRUG SVET - KNJIGA GRUDZINSKEGA O SOVJETSKIH DELOVNIH TABORIŠČIH

V Drugem svetu, ki je izšel leta 1951 v angleščini, je Grudzinski popisal resničnost sovjetskih delovnih taborišč, kot jo je pri 20 letih okusil na lastni koži. To je eno prvih tovrstnih literarnih del, saj je izšlo skoraj 20 let pred Solženicinovim Arhipelagom Gulag. Predgovor v angleško izdajo je napisal filozof Bertrand Russell. Knjiga kljub odmevnosti angleške izdaje dolgo ni mogla iziti ne v Franciji ne v Italiji zaradi simpatij do sovjetskega sistema. Avtorjevo pričevanje so poskušali diskvalificirati kot literarno fikcijo. Danes je delo prevedeno v številne jezike. Kot so zapisali na založbi, se bolj razumljiva danes zdi tudi avtorjeva teza o totalitarnih dvojčkih - nacizmu in stalinizmu ter načrtnem ubijanju zapornikov z lakoto in delom v sovjetskih taboriščih. Delo je prevedla Jana Unuk.

Grudzinski (1919-2000) velja za enega največjih poljskih pisateljev 20. stoletja. Rodil se je v družino poljskih Judov v okolici Kielc, študiral poljščino v Varšavi in sprva deloval kot literarni kritik. Po nemškem napadu na Poljsko leta 1940 se je poskušal prebiti v Litvo, a ga je pri prečkanju meje aretirala sovjetska varnostno-obveščevalna služba NKVD; med letoma 1940 in 1942 je bil zaprt v sovjetskem delovnem taborišču v bližini Arhangelska. Bil je med ustanovitelji sloveče emigrantske revije Kultura, od poznih 50. let je živel v Neaplju. Prejel je številne mednarodne literarne nagrade.

IDIOT - NOV PREVOD VELIKEGA ROMANA DOSTOJEVSKEGA

Roman Idiot je bil objavljen med letoma 1867 in 1869 v podlistkih Ruskega vestnika. Že leta 1887 je bil preveden v angleščino, v slovenščino pa sta ga doslej prevedla Vladimir Borštnik (1925) in Janko Moder (1959, 1979 in 2004). Tokrat so pri Modrijanu nov prevod zaupali Dragu Bajtu. Roman vsebuje obsežno pripoved o zmedenem, epileptičnem knezu Miškinu, v katerem je Dostojevski upodobil moralno pozitivni lik po zgledu usmiljenega Kristusa. Od Boga navdihnjeni blaženi norček je pravo nasprotje racionalnega morilca Raskolnikova iz romana Zločin in kazen. Kljub hrepenenju po odrešitvi s pomočjo vesoljne ljubezni deluje Miškin pogubno, kot nekakšen Don Kihot v boju z mlini na veter.

Dostojevskega (1821-1881) uvrščajo med najpomembnejše romanopisce svetovne književnosti. Velja za vodilnega predstavnika psihološkega realizma, s svojim ustvarjanjem pa je močno vplival tudi na filozofijo. V svojih delih je raziskoval človeško duševnost v političnem in socialnem okviru Rusije 19. stoletja ter se ukvarjal s filozofskimi in religioznimi vprašanji. Med njegovimi osrednjimi literarnimi deli so poleg Idiota še romani Zločin in kazen (1866), Besi (1872) in Bratje Karamazovi (1880).

PORTRET NOMADA - DELO, POSVEČENO DELEUZOVI SOCIALNI FILOZOFIJI

Knjiga Portret nomada je posvečena Deleuzovi socialni filozofiji. Obravnava pojma razlike in singularnosti, ki imata kot ontološki kategoriji ključno mesto v socialni ter politični misli, ki ju avtor razume kot preplet refleksije razmerij moči in družbene angažiranosti. Marko Štempihar želi pokazati, zakaj ima pojmovanje razlike, kot ga zasnuje Deleuze, lahko pomembno vlogo v razmisleku o novih načinih družbenih praks in samoorganiziranjih mnoštev ljudi. Socialna filozofija tako ni zunanja refleksija niti o stanju stvari niti o "danih možnostih", ampak se kot teorija dogodka umešča v notranjost družbenih samoorganizacij ali političnih misli oziroma praks in je del družbenih gibanj.

VSI MOJI DNEVI SO SOBOTE - NOVA PESNIŠKA ZBIRKA NEŽE MAURER

Pesniška zbirka Neže Maurer prinaša 54 novih pesmi, ki jih je uredil in s spremno besedo povezal Peter Kolšek. Pesnica ne prinaša mračnih onostranskih razodetij in velikih besed o smrti, pač pa govori o ljubezni, ki je bila v njeni poeziji vedno doma. Tokrat je postala veliki pomirjujoči mir - vsesprejemajoča ljubezen. Zato je doživljaj postal tudi duhovna, ne samo lirska kategorija.

Neža Maurer se je rodila leta 1930 v vasi Podvin pri Polzeli. Po vojni je končala učiteljišče v Ljubljani. Poučevala je na Primorskem. Pozneje je končala še študij na Pedagoški akademiji in slavistiko na Filozofski fakulteti. Delala je kot novinarka in urednica. Izdala je več deset knjig pesmi za otroke in odrasle ter prek 80 otroških radijskih iger in povesti, prevedenih v več jezikov.