ZRC SAZU z zbranimi deli Kvedrove, Kocbeka, Jarca, Balantiča in Truhlarja

Tretja knjiga Zbranega dela Kvedrove, ki jo je uredila Katja Mihurko Poniž, prinaša pripovedno prozo, ki jo je pisateljica objavila v dnevnem časopisju in revijalnem tisku med letoma 1904 in 1933.

V tretji knjigi je tako zbrana pozabljena, do pričujoče izdaje po časnikih in revijah raztresena, kratkoprozna ustvarjalnost Kvedrove. Zbrane pripovedi razkrivajo slogovni pluralizem in naslednje tematske stalnice v njenem ustvarjanju: avtobiografskost, ženske zgodbe, podobe iz vaškega življenja, pripovedi, ki prikazujejo urbano življenje, pripovedi z izseljensko tematiko in zgodbe iz balkanskih vojn.

Po mnenju Mihurko Poniževe gre za izjemno pomembno knjigo v celotnem opusu pisateljice. "V tem obdobju je izjemen tudi njen opus v nemščini in češčini," je še dejala.

V Kocbekovem Zbranem delu 13 - uredila sta ga Andrej Inkret in Mihael Glavan - je objavljen doslej neobjavljeni pesnikov dnevnik iz leta 1933 in tako nadaljuje zvrst, ki jo je Kocbek gojil od leta 1932 praktično vse do konca življenja.

V letu 1933 zapisuje Kocbek vanj svoja občutja in misli iz časa, ko je deloval kot učitelj francoščine na gimnazijah v Bjelovaru in nato od jeseni v Varaždinu. Ker ni imel namena, da bi dnevnik kdaj objavil, je vanj še s posebno odkritostjo in brez sleherne distance zapisoval tudi odmeve svojega najbolj osebnega, intimnega doživljanja, poudarjata urednika.

Tudi v letu 1933 Kocbeka živo zanimajo vesti o dogajanju v svetu in domovini, ob njih analizira razne družbene pojave in za njimi razbira duhovne tendence ter ločnice. Kot je še poudaril Inkret, je dnevnik pomemben tudi zato, "ker iz prve roke pojasnjuje nastajanje Kocbekove poezije, ki mu je prinesla prepoznavnost - zbirke Zemlja".

Druga knjiga Jarčevega zbranega dela zajema literatovo neobjavljeno pesemsko zapuščino. Obsega okoli 250 pesmi. Sestavljajo jo dve rokopisni zbirki, Dolomiti in Zlato polje, številne Jarčeve mladostne pesmi, ki jih je pošiljal prijatelju Božidarju Jakcu, ter pesmi, ki niso bile namenjene objavi.

Te ljubezenske pesmi so ohranjene večinoma v 877 pismih ženi Zinki, ki so večkrat dolge in obsežne osebne pesniške izpovedi. Pomemben vir s še neznanimi Jarčevimi pesmimi so tudi pesnikova pisma sorodnikom in prijateljem. Ohranjene pa so tudi Jarčeve pesmi iz različnih spominskih albumov ženi in sorodnikom, predvsem priložnostne narave. Urednik Drago Bajt je ob tem poudaril, da so s tem sklenili Jarčev pesniški opus.

Druga knjiga Truhlarjevega zbranega dela - uredil jo je France Pibernik - v prvem delu prinaša poezijo, ki je pesnik zaradi zapletenih razmer ni mogel sam objaviti, v drugem delu pa pod rubriko Nezbrane pesmi vse, kar je nastalo v njegovi zgodnji dobi.

Kot so zapisali na spletni strani Založbe ZRC, je s prvo in drugo knjigo Zbranega dela predstavljeno vse Truhlarjevo pesniško ustvarjanje, ves literarni opus, kolikor se ga je ohranilo in je dostopen.

Nova, dopolnjena izdaja Balantičevega zbranega dela, ki jo je prav tako uredil Pibernik, prinaša celoten ohranjen ali dostopen Balantičev opus - njegovo rokopisno pesniško zbirko Muževna sem steblika, Venec, nezbrane pesmi in gradivo iz pesnikove ostaline ter pisma.

Balantičevo zbrano delo je po besedah urednika zbirke Matije Ogrina eno redkih, ki so doživela ponatis ali novo izdajo; poleg njega še Jenko, Kersnik, Kosovel in Prešeren.