Pri Študentski založbi tudi nova dela Jesiha, Bolana in Le Clezia

Pesniško zbirko Lahkoda je urednik Mitja Čander označil kot izjemno močno in zanimivo ter bo najverjetneje pomenila nov mejnik v Jesihovi poeziji.

Strokovni vodja založbe Aleš Šteger je Jesiha označil kot izjemnega žonglerja z realnostjo. V zbirki Lahkoda pa je, kot je dejal, izpisovanje koprenaste meje med resničnim in imaginarnim, med doživetim in izsanjanim morebiti bolj trdno, bolj pričujoče kot kdajkoli prej v Jesihovi poeziji.

V knjigi Žive besede in prodorne misli: Antologija slovenske esejistike prve polovice 20. stoletja je Štuhec zbral besedila, ki v avtorsko prepričljivem in slogovno izbrušenem slogu osvetljujejo ustvarjalne potenciale časa, ki sta ga zaznamovali predvsem obe svetovni vojni. Izbral je 14 esejev prav toliko avtorjev, od Cankarja do Juša Kozaka.

Po njegovih besedah ta izjemen korpus besedil pokaže, kako so posamezni pisci različnih svetovnonazorskih podlag reflektirali zelo podobne probleme. Delo vključuje tudi obsežno študijo, ki opozarja na kontekst nastanka besedil.

Knjiga Človek v času Mateje Ratej prinaša že objavljene avtoričine kolumne iz obdobja zadnjih štirih let. Kot so zapisali na založbi, so bile napisane s preprosto idejo oživitve pozabljenih zgodb iz naše zgodovine zato, da bi razsvetlile mreže, ki oblikujejo sedanjost.

Knjiga Hrum časa po besedah Draga Bajta, ki je poskrbel za prevod in spremno besedo, prinaša izbor iz avtorjeve proze in esejistike, ki je v knjižni obliki slovenskemu bralcu na voljo prvič.

Prvi del vsebuje avtobiografsko-spominske prozne miniaturke, od Hruma časa in Fedosije do Egiptovske znamke in Četrte proze, v drugem delu pa so zbrani eseji o jeziku, kulturi in poeziji, ki jo avtor razume kot čisto eksistencialno danost.

Oddaljena zvezda Roberta Bolana je njegova že četrta knjiga, ki je izšla pri Študentski založbi. Prevedla jo je Veronika Rot, ki je povedala, da ji je za Bolanovo pisanje še najbližja oznaka literatura zla, ko se zlo ubesedi in postane samo akter. Izpostavila je, da Bolanovo pisanje ne vključuje moralne sodbe.

V knjigi pripovedovalec vodi bralca po neubežni poti zgodovine, ki se razceplja v neštete smeri, po mitologijah in literaturah našega časa, ter odstira lik moškega z več imeni, sleparja, dandija groze in barbarskega umetnika, čigar umetniški projekti so privedli do usodnih, včasih celo smrtnih posledic.

Le Clezijev roman Afričan je po besedah prevajalke Mojce Medvedšček avtorjeva refleksija o lastnem otroštvu, ko je pri osmih letih zapustil rodno Nico ter z materjo in bratom za krajši čas odšel k svojemu očetu v Afriko, ki je tam opravljal službo zdravnika. Predvsem pa je roman poklon avtorjevemu očetu, ki ga v knjigi opisuje kot tujca, saj je bil večji del njegovega otroštva daleč stran od družine, do katerega pa je čutil veliko spoštovanje in ljubezen.