misliMineva 200 let od smrti filozofa Johanna Gottlieba Fichteja
Berlin, 27. januarja - Pred 200 leti je na današnji dan umrl nemški filozof Johann Gottlieb Fichte, ki sodi med najpomembnejše predstavnike nemškega klasičnega idealizma. Bil je zagovornik francoske revolucije, republikanec in svetovljan. Razvijal je abstraktne teorije o planskem gospodarstvu in splošni izobrazbi naroda ne glede na razredne razlike.
Fichte, rojen leta 1762 v Rammenauu na Saškem, je bil od leta 1794 profesor na univerzi v Jeni, vendar je mesto izgubil zaradi obtožbe, da je ateist. Leta 1807 je postal profesor v Erlangenu, tri leta pozneje pa v Berlinu.
Svoj filozofski nauk je razvil iz Kantovega kategoričnega imperativa I. in ga oprl na prepričanje, da je temelj vsega bivajočega absolutni jaz, ki se s pomočjo dejanja manifestira v številnih značilnih individuumih, ti pa se z moralnim ravnanjem skušajo približati cilju - svobodi in obvladovanju čutne ravni. Prav moralno ravnanje je po Fichtejevem prepričanju bistvo človeka in njegovega obstoja.
Svojo filozofsko linijo je začrtal že v prvem delu Osnova znanstvenega nauka leta 1794. Svoja spoznanja je našel tudi v Bibliji, h kateri bi se po njegovem mnenju "morala konec koncev vračati vsakršna filozofija". V zgodovini filozofije se Fichteja pogosto omenja kot filozofa med Kantom in Heglom. V slovenskem prevodu so na voljo le Fichtejevi izbrani spisi, ki so izšli leta 1984 pri Slovenski matici. Tudi Fichtejev sin Immanuel Hermann je bil filozof ter velik nasprotnik Heglove šole.