Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

TRETJA MOŽNOST - ROMAN ZA ODRASLE IZPOD PERESA PISATELJICE VIDMARJEVE IN PRAVNIKA GRIVIĆA

Roman je napet triler z intimno zgodbo dveh posameznikov, postavljeno v 90. leta v več krajev: Köln, Aachen, Maastricht in Srebrenico. V ospredju zgodbe je 40-letni razvpit nemški odvetnik, strokovnjak kazenskega prava, ki prepojen z alkoholom in kokainom ter obdan z ljubicami, ob samomoru prijatelja, nekdanjega pripadnika Modrih čelad v Srebrenici, sprva ne občuti ničesar. Po naključju mu v skrbništvo dodelijo 16-letno begunko iz Srebrenice, ki v Kölnu edina preživi prometno nesrečo. Skozi dekličine reminiscence se mu razkrivajo okoliščine, ki so privedle do srebreniškega genocida. Obenem skozi prijateljevo poslovilno pismo razbira vzroke pokola. Po oddaji nemške televizije, v kateri mladoletnica nehote razkrije finančne malverzacije s humanitarnimi sredstvi in odnos Nemčije do beguncev, v odvetniku dozori tvegana odločitev - da kazensko ovadi generala in poveljnika nizozemskega bataljona v Srebrenici zaradi opustitve pomoči ter zapustitve slabotnih oseb. Knjiga temelji na raziskovalni nalogi Grivića, tako je pravno utemeljena in realistična tudi rešitev, ki jo roman, preko instituta kazenske ovadbe, ponuja.

Janja Vidmar (1962) velja za eno najvidnejših slovenskih mladinskih pisateljic, ki je za svoje pisanje prejela vrsto nagrad. Tokrat se je z Borisem Grivićem (1972), ki se trenutno pripravlja na doktorsko disertacijo s področja pravnih znanosti, lotila romana, ki bralca popelje v svet umazanih gospodarskih in političnih intrig.

POLETJE BREZ MOŠKIH - ROMAN PISATELJICE, OPREDELJENE KOT "NAJBOLJ IZRAZITO ŽENSKI GLAS AMERIKE"

V romanu Poletje brez moških si podajajo roko načitanost, humor in provokativnost v izreki prevarane ženske, ustvarjalke in filozofinje. Pisateljica, pesnica, esejistka in predavateljica ženskih študij Siri Hustvedt (1955) je najpogosteje opredeljena kot "najbolj izrazito ženski glas Amerike", večkrat pa tudi kot "žena Paula Austerja". Njeni romani so bili prevedeni v 39 jezikov in bili nominirani za mnoge pomembne nagrade, od katerih so jih vrsto tudi prejeli. Vsa njena dela postavljajo vprašanja o naravi identitete in percepcije. Skoraj obsesivno jo zanima raziskovanje spolnih vlog in odnosov med spoloma. V njenem leposlovju na nedogmatičen način odzvanjajo filozofi, sociologi, literarni teoretiki, ki so tudi temelj njenega neromanesknega dela. Pričujoči roman je avtoričino prvo delo, prevedeno v slovenščino. Za prevod je poskrbela Miriam Drev.

PETKA! - NABOR PETIH DRAMSKIH BESEDIL ZA OTROŠKA IN MLADINSKA GLEDALIŠČA

Knjiga Petka! prinaša najboljših pet dramskih besedil, prispelih na natečaj Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS (JSKD) za najboljše otroško ali mladinsko dramsko besedilo. Primerna besedila bodo, kot so zapisali v JSKD, našle otroške in mladinske skupine vseh starosti. Ježki gredo v svet in Družina avtoric Jane Kolarič in Kim Komljanec sta namenjeni mladim gledališkim ustvarjalcem prve triade osnovnih šol. Obe predstavi lahko zaživita na gledališkem in tudi lutkovnem odru. Besedilo Janeza Remškarja Mulci proti doktorju Zlobi je primerno za izvajanje v gledaliških krožkih in klubih v drugi triadi. Zadnji triadi je namenjena sodobna priredba Pepelke avtorice Tamare Matevc, srednješolskim gledališkim skupinam pa knjiga v odrsko postavitev ponuja delo Samante Kobal Fatamorgana.

TRADICIJA V SODOBNOSTI - TEORETIČNO DELO O OHRANJANJU TRADICIJE V OKOLICI LJUBLJANE

Poljak Isteničeva v delu Tradicija v sodobnosti: Janče - zeleni prag Ljubljane obravnava razsežnosti tradicije v sodobnosti, kot se kažejo v polurbaniziranem okolju na severovzhodnem obrobju Ljubljane - na Jančah z okolico. V knjigi avtorica analizira koncept tradicije, ki je eden od osrednjih v etnologiji in folkloristiki, in razčlenjuje njene konkretizacije na etnografskem terenu. Pri tem se osredinja predvsem na kmečko delo in njegove ritualne dimenzije, delno pa tudi na drugo dediščino, tradicijo kmečkega okolja. To domačini ne le pozitivno vrednotijo, pač pa tudi prikazujejo v idealnotipskih podobah, s čimer pripomorejo k ustvarjanju t. i. podeželske idile, mikavne tudi za turiste.